Analiza BBA: V Sloveniji farmacija gonilo rasti v letih 2025 in 2026

Gospodarstvo v regiji Adria bo v letih 2025 in 2026 nadaljevalo rast predvsem zaradi močnega domačega povpraševanja, v najnovejši napovedi ugotavljajo analitiki Bloomberga Adria. Glavna tveganja pa izhajajo iz zunanjega okolja.

"Počasna rast v Nemčiji in na splošno v EU ter naraščajoči protekcionizem na drugi strani Atlantika bodo vplivali na trgovinske tokove in cenovno dinamiko. Centralne banke bodo zniževale obrestne mere tudi v letu 2025, čeprav globalno okolje pomeni tveganje za našo osnovno napoved," je zapisala analitičarka Bloomberga Adria Marina Petrov Savić.

Stopnje inflacije so v državah regije Adria še vedno povišane, saj cene hrane in storitev ostajajo visoke. Kljub temu pričakujejo postopno umirjanje inflacije. "Dejavniki povečane nihajnosti so večplastni – vremenske nestabilnosti bodo vplivale na cene hrane, medtem ko bodo carine in spremembe v globalnih trgovinskih tokovih povzročale inflacijske pritiske, ki bodo vplivali na končnega kupca."

Slovenija na krilih farmacevtske industrije

V Sloveniji analitiki Bloomberga Adria v letu 2025 napovedujejo dvig gospodarske rasti na 2,3 odstotka, k temu bosta pripomogla izboljšanje trgovinske bilance in stabilna rast porabe. Slovenija je v letu 2024 zabeležila 1,6-odstotno rast BDP.

Glavna točka izvozne rasti bo farmacevtska industrija, saj prihajajo močne naložbe iz Švice. V četrtem četrtletju leta 2024 je industrija osnovnih farmacevtskih izdelkov in farmacevtskih pripravkov v Švico izvozila za 45 odstotkov več kot leto prej.

 

 

Ta izvozna kategorija je imela odločilen prispevek k 14-odstotni medletni rasti izvoza v četrtem četrtletju 2024, saj je njen delež znašal kar 13 odstotnih točk. Analitska ekipa Bloomberga Adria pričakuje, da se bo trend nadaljeval tudi v letih 2025 in 2026, ob upoštevanju kar približno 50-odstotne medletne rasti tujih neposrednih naložb iz Švice v letu 2024. Slovenija bi morala ostati osredotočena na izboljšanje produktivnosti in krepitev zelenega sektorja, svetujejo analitiki.

Razmeroma majhna rast je posledica dejstva, da je Slovenija blizu svojega potenciala, saj je obremenjena s starajočim se prebivalstvom – približno 20 odstotkov prebivalstva je starejših od 65 let, poudarjajo analitiki.

Hrvaška lovi povprečje EU

Na Hrvaškem v letu 2025 pričakujejo rast BDP v višini 3,2 odstotka. Hrvaška je v letih po pandemiji krepila svoj BDP ter dvignila življenjski standard in se približala povprečju EU. Realni BDP na prebivalca sicer ostaja pod povprečjem EU, vendar se je približal ravni primerljivih držav, kot sta Madžarska in Poljska, ugotavlja analiza.

Domača potrošnja bo po napovedi še rasla, čeprav nekoliko počasneje zaradi visoke primerjalne osnove iz prejšnjega leta (5,8-odstotna rast končne potrošnje gospodinjstev medletno v letu 2024).

Tudi gradbeništvo ima močan zagon, saj so se nova naročila v četrtem četrtletju 2024 povečala za 8,5 odstotka medletno, obenem pa se je februarja 2025 izboljšalo tudi razpoloženje v sektorju glede ocene naročil, kar potrjuje trdne možnosti rasti.

Zunanja bilanca Hrvaške se bo izboljšala, kaže napoved, zlasti zaradi okrevanja industrijske proizvodnje, ki smo mu bili priča v zadnjem obdobju, čeprav obstajajo tveganja, povezana z globalno fragmentacijo trgov.

Največjo rast pričakujejo v Srbiji

Za Srbijo analitiki pričakujejo štiriodstotno gospodarsko rast v letu 2025, a ostajajo previdni, saj so tveganja večinoma negativna.

Domače povpraševanje bo ohranilo močan tempo zaradi rasti plač in pokojnin ter povečanega povpraševanja po gotovinskih posojilih (samo januarja 2025 je bilo odobrenih 54 odstotkov več novih posojil v primerjavi z letom prej).

Investicijski cikel zasebnega sektorja se krepi, saj so se uvozi investicijskih dobrin v letu 2024 povečali za približno 11 odstotkov, medtem ko so investicijska posojila za nova podjetja v januarju 2025 zrasla za 63 odstotkov po rekordni vrednosti izdanih posojil v letu 2024.

Millennium team

Javni investicijski projekti bodo tudi v prihodnje prispevali k rasti, saj se intenzivirajo naložbe, povezane s pripravami na Expo 2027. Naraščajoči globalni protekcionizem bo vplival tudi na regijo, kar pomeni tveganje zaradi izvozno usmerjene rasti. Dodatna tveganja izhajajo iz trenutnega in morebitno dolgotrajnega družbenopolitičnega dogajanja.

BiH: Pozitivna rast potrošnje in posojil

V Bosni in Hercegovini analitiki pričakujejo, da bo rast BDP v letu 2025 dosegla 2,7 odstotka. Pozitivni učinki izhajajo iz okrevanja po poplavah in drugih tekočih investicij. Pričakujejo boljše tuje povpraševanje zaradi tekočih tujih neposrednih naložb, ki so leta 2024 znašale približno 3,5 odstotka BDP.

Podatki za tretje četrtletje 2024 kažejo na okrevanje izvoza po petih zaporednih četrtletjih upadanja, kar bo nizka primerjalna osnova podprla rast izvoza v letu 2025. Potrošnja bo ohranila solidne stopnje rasti, saj so se plače zvišale, še zlasti zaradi dviga minimalne plače, hkrati pa so se občutno povečala nakazila iz tujine (+39 odstotkov medletno v obdobju januar–september 2024, osebni transferji).

Tudi posojilna aktivnost bo ostala pozitivna, saj bo podpirala tako potrošnjo gospodinjstev (+9,4 odstotka medletno pri stanju posojil gospodinjstvom v januarju 2025) kot tudi korporativni sektor (+8,9 odstotka medletno pri posojilih javnim in zasebnim podjetjem v januarju 2025).

Severna Makedonija: Rekordne tuje neposredne naložbe

V Severni Makedoniji bo BDP v letu 2025 predvidoma zrasel za tri odstotke, kaže analiza Bloomberga Adria. Domače povpraševanje bo še vedno podprto z rastjo plač, stabilnim prilivom nakazil iz tujine (približno 2,1 odstotka BDP) in nizko primerjalno osnovo, saj je raven potrošnje razmeroma nizka. Glavna ovira za močnejšo rast ostaja šibko povpraševanje v Nemčiji, ki je ključni izvozni trg države.

Glavni dejavnik izboljšanja tekočega računa bodo učinki rekordnih tujih neposrednih naložb v vrednosti 1,3 milijarde evrov (približno osem odstotkov BDP). Vlada si prizadeva spodbuditi zasebne naložbe v korporativnem sektorju z ugodnimi posojili, financiranimi prek madžarske kreditne linije.

Pričakuje se okrepitev investicij, saj je bila do zdaj gradnja koridorjev 8 in 10 počasnejša od pričakovanj in potrebuje hitrejši napredek. Poleg tega Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) prispeva s sporazumom o nepovratnih sredstvih v vrednosti 2,4 milijona evrov za gradnjo skupnega železniškega mejnega prehoda s Srbijo.

Rast porabe za obrambo

Ko je v ZDA nastopila nova administracija, je prihodnost Nata in tradicionalnih vojaških zavezništev postala vprašljiva. Hkrati je Evropa od izbruha vojne v Ukrajini leta 2022 občutno povečala svoje izdatke za obrambo, ugotavlja analiza Bloomberga Adria.

Če pogledamo globalne številke, je v letu 2023 delež izdatkov za vojsko glede na BDP v primerjavi s petletnim povprečjem z 1,9 odstotka zrasel za 0,3 odstotne točke. Vojaški izdatki v ZDA so ostali razmeroma stabilni pri 3,4 odstotka BDP, medtem ko so se v Evropi v obdobju petih let povečali za 40 odstotkov in dosegli 2,8 odstotka BDP.

Depositphotos

 

V regiji Adria prav tako opažamo rast izdatkov za obrambo z 1,5 odstotka na 1,7 odstotka BDP, pri čemer je Srbija edina država v regiji, ki za obrambo namenja večji odstotek BDP od svetovnega povprečja (2,2 odstotka v 2023). V letu 2023 je Srbija za obrambo namenila 2,8 odstotka BDP.

Dolgoročno gledano so se izdatki za obrambo v regiji v zadnjih desetih letih povečali, razen v Bosni in Hercegovini, kjer ostajajo na najnižji ravni – manj kot odstotek BDP, kar odseva politične razmere v državi. V Sloveniji so se v desetih letih od 2013 do 2023 v deležu BDP povečali z dobrega odstotka na okoli 1,3 odstotka BDP, kažejo podatki, ki jih navajajo analitikov Bloomberga Adria.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar