Analiza: Zakaj se višajo donosi državnih obveznic?

Globalna geopolitična negotovost, napoved uvedbe carin ter izrazita fiskalna nedisciplina ZDA, Francije in Združenega kraljestva so obrnile trend padanja donosov državnih obveznic.

V zadnjem mesecu se je donos na 10-letno ameriško obveznico zvišal za 45 bazičnih točk na 4,65 odstotka, medtem ko se dolgoročni konec (30-letne obveznice) približuje meji petih odstotkov.

Ameriški dolg še naprej raste, napovedane politike Donalda Trumpa pa ne vzbujajo zaupanja med vlagatelji, da bi lahko prišlo do zaustavitve rasti dolga, ocenjuje analitik Bloomberg Adria Mihael Blažeković.

"Prav nasprotno, Trumpova ekspanzivna fiskalna politika bi lahko povzročila še višjo raven dolga in višjo inflacijo. Poleg tega geografske ambicije (čeprav skorajda nemogoče) glede Grenlandije in Kanade dodatno destabilizirajo kapitalske trge," pravi Blažeković.

Težave v Veliki Britaniji in Nemčiji

Na drugi strani Atlantika Združenemu kraljestvu ne uspeva ohraniti fiskalne discipline, gospodarstvo pa ne beleži občutnejših stopenj rasti, kar skupaj s pritiskom Elona Muska na britansko vlado povečuje donose. Ti so se v zadnjem mesecu zvišali za 52 bazičnih točk na 4,8 odstotka.

 

 

Nemčija se sooča s težavami pri gospodarski rasti, odpuščanji v industriji in politično nestabilnostjo, kar prav tako dviguje donosnost tako imenovane "varne" 10-letne obveznice – v zadnjem mesecu za 40 bazičnih točk na 2,55 odstotka.

Trenutno globalni donosi na obveznice še naprej rastejo zaradi prej omenjenih razlogov, pa tudi zaradi previdnosti glede višjih inflacijskih stopenj v letu 2025, kot je bilo pričakovano v preteklih mesecih, analizira Mihael Blažeković.

Višja inflacija je posledica geopolitičnih dejavnikov, kot je prekinitev dobave plina prek Ukrajine, ter vremenskih neprilik, ki vplivajo na cene borznih surovin, kot sta kakav in kava.

Kakšne so razmere v domači regiji?

V regiji Adria, glede na nelikvidnost trgovanja z obveznicami v primerjavi z razvitimi državami, beležimo nekoliko manjši premik pri donosih na dolgoročnem koncu. Tako je pri hrvaških in slovenskih 10-letnih obveznicah opazen premik za 30 bazičnih točk, medtem ko je pri srbski 11-letni obveznici premik znašal zgolj 20 bazičnih točk.

Manjši premik v tej regiji gre pripisati tudi solidni makroekonomski poziciji ter fiskalni disciplini, meni Blažeković. Poleg tega lahko Hrvaška in Srbija nižje donose pripišeta izboljšanju kreditnih bonitet.

 

 

Kot smo pisali, je Slovenija nedavno izdala dolgoročno 30-letno obveznico in zabeležila solidno povpraševanje, z razmerjem ponudb in povpraševanja (bid-to-cover) približno 3,3-krat, kar po mnenju analitika kaže, da kljub slabšim pričakovanjem še vedno obstajajo vlagatelji, ki jih zanimajo obveznice z dolgim rokom zapadlosti.

Kakšna so pričakovanja za letos?

V preostanku leta 2025 analitiki Bloomberg Adria pričakujejo rahlo znižanje donosov v regiji Adria zaradi dobrih ekonomskih kazalnikov, solidne fiskalne pozicije ter povpraševanja vlagateljev po novih obveznicah.

"Hitrejše znižanje pričakujemo na kratkoročnem in srednjeročnem delu krivulje, medtem ko na dolgoročnem delu pričakujemo počasnejši upad zaradi še vedno negotovih pričakovanj glede inflacije. Poleg tega lahko institucionalni vlagatelji ta trenutni cikel rasti donosov izkoristijo za zaklepanje trenutnih ravni donosov v svojih portfeljih, če menijo, da jim te zagotavljajo dober profil tveganja in donosa," v analizi piše Mihael Blažeković.

Po drugi strani pa bi trgovci v tem ciklu lahko ustvarili dobiček z rastjo cen obveznic, če bi v prihodnjih dneh ali tednih prišlo do umiritve inflacijskih pričakovanj ali zmanjšanja ostre retorike Donalda Trumpa.