Ciklični vremenski pojav, ki lahko na enem delu sveta povzroči poplave, na drugem pa sušo, se je znova pojavil.
El Niño nastane, ko se ozračje odzove na dolgotrajno segrevanje površine Tihega oceana nad običajnimi vrednostmi. Ameriški Center za podnebne napovedi (CPC) je 11. junija sporočil, da so se takšne razmere že vzpostavile.
V CPC pričakujejo, da se bo El Niño v prihodnjih mesecih še krepil. Obstaja 63-odstotna verjetnost, da bo leta 2027 prerasel v zelo močan pojav, neuradno imenovan "super El Niño". Če se bo to zgodilo, bi lahko postal eden najmočnejših dogodkov El Niña od začetka meritev leta 1950.
Čeprav El Niño nastaja v Tihem oceanu, njegove posledice občutijo po vsem svetu. Vpliva na vremenske vzorce, kmetijsko proizvodnjo in energetske trge. Njegova vrnitev prihaja v občutljivem trenutku za svetovno gospodarstvo, ki se že sooča z energetsko krizo, pomanjkanjem gnojil in inflacijskimi pritiski, povezanimi z vojno na Bližnjem vzhodu.
Kaj je El Niño?
Perujski ribiči so El Niño prvič opazili že v 17. stoletju, ko so v nekaterih letih okoli božiča zaznali nenavadno toplo morsko vodo v Tihem oceanu. Ta naravni pojav so poimenovali "El Niño de Navidad" oziroma "božični deček" po Jezusu Kristusu.
Med pojavom El Niña pasati, vetrovi, ki običajno pihajo od vzhoda proti zahodu in potiskajo toplo vodo Tihega oceana proti Aziji, oslabijo ali celo spremenijo smer. Znanstveniki še vedno ne vedo natančno, kaj sproži takšno spremembo, vendar ta povzroči premik tople vode proti ameriški celini ter segrevanje obsežnih območij osrednjega in vzhodnega Pacifika.
Dodatna toplota nato spremeni razmere v ozračju nad oceanom. Posledično se premaknejo poti neviht in spremenijo vzorci padavin v različnih delih sveta.
Dodatna toplota nato spremeni razmere v ozračju nad oceanom. Posledično se premaknejo poti neviht in spremenijo vzorci padavin v različnih delih sveta. Vir: Bloomberg
Kako pogosto se pojavlja El Niño?
El Niño nima vnaprej določenega cikla pojavljanja. Običajno se pojavi vsakih dve do sedem let, njegova intenzivnost in trajanje pa se od enega pojava do drugega razlikujeta. Zadnji El Niño je bil zabeležen v letih 2023 in 2024.
El Niño je del širšega podnebnega cikla v Tihem oceanu, znanega kot južna oscilacija El Niño (ENSO). Ta cikel se izmenjuje med El Niñom, njegovo hladnejšo fazo La Niño in nevtralnim obdobjem med njima.
Med La Niño se pasati, vetrovi, ki pihajo od vzhoda proti zahodu, okrepijo in potiskajo toplo vodo še dlje proti zahodnemu Pacifiku. Posledično se vzhodni del Tihega oceana ohladi, temperature pa padejo pod običajne vrednosti.
Ogromna površina Tihega oceana, ki pokriva približno tretjino Zemljinega površja, ENSO omogoča izjemno velik vpliv na vremenske razmere po vsem svetu. Podobni podnebni vzorci obstajajo tudi v Atlantskem in Indijskem oceanu, vendar njihov vpliv ni primerljiv z vplivom ENSO.
El Niño in La Niña običajno dosežeta vrhunec med decembrom in januarjem, čeprav lahko njune posledice trajajo še več mesecev zatem.
El Niño in La Niña se občasno pojavljata v Tihem oceanu. Vir: Bloomberg
Kaj je "super El Niño"?
Znanstveniki pojav El Niño spremljajo z merjenjem temperature morske gladine v Tihem oceanu, najpogosteje na območju, znanem kot Niño 3.4.
Po merilih ameriške Nacionalne uprave za oceane in ozračje (NOAA) se El Niño pojavi, ko je temperatura morske gladine na tem območju v najmanj petih zaporednih prekrivajočih se trimesečnih obdobjih za najmanj 0,5 stopinje Celzija višja od dolgoročnega povprečja.
O močnem El Niñu govorimo, ko odstopanje doseže najmanj 1,5 stopinje Celzija, medtem ko je zelo močan El Niño, pogosto neuradno imenovan »super El Niño«, zabeležen takrat, ko temperatura preseže dolgoletno povprečje za najmanj dve stopinji Celzija.
Izraz "super El Niño" ni uradni meteorološki izraz, ki bi ga uporabljale organizacije, kot sta NOAA in Svetovna meteorološka organizacija (WMO). V zadnjih letih se je uveljavil predvsem v medijih in širši javnosti kot poimenovanje za izjemno močan pojav El Niña.
Verjetnost močnega ali zelo močnega El Niña narašča. Vir: Bloomberg
Zelo močni pojavi El Niña so razmeroma redki. Od leta 1950 jih je bilo zabeleženih le nekaj, zadnji pa se je pojavil v letih 2015 in 2016.
Močnejši ko je El Niño, večja je verjetnost ekstremnih vremenskih pojavov, kot so poplave, suše in vročinski valovi. Kljub temu tudi zelo močan El Niño sam po sebi ne pomeni, da bodo takšni pojavi dejansko nastopili.
Kako El Niño vpliva na vreme?
Toplota, ki jo El Niño postopoma sprošča iz Tihega oceana v ozračje, pogosto prispeva k novim rekordom globalnih temperatur. Znanstveniki pričakujejo, da bi lahko bilo leto 2027 eno najtoplejših od začetka meritev, preseglo pa bi lahko tudi leto 2024, ki je bilo po podatkih NOAA za 1,5 stopinje Celzija toplejše od predindustrijskega povprečja.
Vpliv El Niña ni enak v vseh delih sveta. Njegove posledice se najprej občutijo v tropskih območjih, nato pa se širijo proti Avstraliji, Aziji, Amerikama in Afriki.
V Avstraliji, jugovzhodni Aziji, severnih delih ZDA in Kanadi El Niño običajno prinaša višje temperature in manj padavin, kar povečuje tveganje za suše in gozdne požare. V Indiji lahko zmoti monsunske padavine.
Po drugi strani pa jug ZDA, Čile, Argentina in deli vzhodne Afrike pogosto prejmejo več padavin kot običajno, zaradi česar se povečuje nevarnost poplav.
V letih, ki jih zaznamuje El Niño, je sezona orkanov v Atlantskem oceanu pogosto mirnejša kot običajno. Razlog je okrepljeno vetrovno striženje oziroma nenadna sprememba hitrosti ali smeri vetra, ki otežuje razvoj tropskih neviht in orkanov ter jih lahko oslabi, še preden dosežejo polno moč.
Kako ciklično segrevanje Tihega oceana vpliva na vremenske razmere po vsem svetu. Vir: Bloomberg
To pa ne pomeni, da orkani, ki se kljub temu razvijejo, ne morejo povzročiti velike škode. Še vedno so lahko izjemno uničujoči, vendar njihovo manjše število praviloma zmanjša skupne posledice za prebivalstvo, infrastrukturo ter naftna in plinska postrojenja v Mehiškem zalivu.
V Atlantskem oceanu se med junijem in novembrom v povprečju razvije približno 14 poimenovanih neviht. Meteorologi nevihtam dodelijo ime, ko hitrost vetra doseže najmanj 63 kilometrov na uro. NOAA letos pričakuje med osem in 14 takšnih neviht, deloma tudi zaradi vpliva El Niña.
Po drugi strani se v letih, ki jih zaznamuje El Niño, aktivnost tajfunov v Tihem oceanu običajno poveča. Toplejše morje tem tropskim nevihtam zagotavlja več energije, zato se v Aziji povečuje tveganje za škodo, ki jo povzročajo tajfuni.
Zakaj so spremembe, povezane z El Niñom, pomembne?
El Niño je eden najbolj spremljanih podnebnih signalov na svetu, saj lahko že več mesecev vnaprej nakaže verjetnost neviht, tveganje za sušo, gibanje kmetijskih pridelkov in prihodnje potrebe po energiji.
Energetska podjetja napovedi ENSO uporabljajo za ocenjevanje prihodnje porabe energije za ogrevanje in hlajenje. Višje temperature povečujejo porabo električne energije zaradi intenzivnejše uporabe klimatskih naprav, kar lahko obremeni elektroenergetska omrežja in poveča tveganje za izpade električne energije.
Hkrati manj padavin zmanjšuje proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah.
Spremembe, povezane z El Niñom, pozorno spremljajo tudi trgovci s surovinami, saj lahko vplivajo na kmetijsko pridelavo, rudarsko proizvodnjo, naftno in plinsko industrijo ter pomorski promet. Suša lahko na primer zniža vodostaj Panamskega prekopa, ki povezuje Atlantski in Tihi ocean, kar upočasni pretok blaga skozi eno najpomembnejših pomorskih trgovskih poti na svetu.
El Niño ima lahko tako pozitivne kot negativne posledice, vendar so bili globalni gospodarski stroški tega podnebnega pojava v preteklosti praviloma večji od koristi, ki jih je prinesel posameznim regijam.
Znanstveniki z ameriške univerze Dartmouth so analizirali gospodarske posledice, ki so se čutile še pet let po koncu El Niña, in ocenili, da je pojav v letih 1997 in 1998 povzročil kar 5,7 bilijona dolarjev izgube svetovnega bruto domačega proizvoda.
Kako El Niño vpliva na pridelavo hrane?
Nekatere kmetijske kulture imajo lahko od El Niña tudi koristi. Večja količina padavin v ameriški zvezni državi Kalifornija na primer ugodno vpliva na pridelavo avokada in mandljev.
Številne ključne kmetijske kulture, med njimi riž, pšenica, oljna palma, kava in sladkorni trs, pa pridelujejo na območjih, kjer El Niño pogosto prinaša višje temperature in manj padavin. Posledično se povečuje tveganje za slabše pridelke in motnje v oskrbi s hrano.
El Niño lahko vpliva tudi na ribištvo. Topla voda, ki se med pojavom El Niña širi proti vzhodnemu Pacifiku, preprečuje dvigovanje hladnejše vode, bogate s hranili, iz globin proti površju. Zaradi tega se zmanjša količina fitoplanktona, ki predstavlja pomemben vir hrane za številne vrste rib.
Nekatere vrste, kot so inčuni ob obali Peruja, se takrat umaknejo v hladnejše in globlje dele morja, zaradi česar jih je težje uloviti. Hkrati se lahko tropske vrste pojavijo na območjih, ki so zanje običajno prehladna. Slabši kmetijski pridelki, manjši ulovi rib in pogini živine zaradi ekstremnih vremenskih pojavov lahko ogrozijo globalno prehransko varnost ter spodbudijo rast cen hrane na svetovnih trgih.
Posušen koruzni pridelek na kmetiji, ki jo je prizadela suša, v kraju Pasaquina v salvadorski pokrajini La Unión leta 2023. Foto: Bloomberg.
Vplivajo podnebne spremembe na El Niño?
Znanstveniki še vedno razpravljajo o tem, kako podnebne spremembe vplivajo na pogostost in intenzivnost pojava El Niño. Starejši podnebni modeli so nakazovali možnost, da bi se ta naravni pojav lahko pojavljal pogosteje, ko se planet segreva.
Vendar so večji del 21. stoletja zaznamovale razmere, povezane z La Niño, kar kaže, koliko neznank v zvezi s ciklom ENSO še vedno ostaja.
Del strokovnjakov opozarja tudi, da bi vse toplejši oceani lahko otežili natančno določanje intenzivnosti El Niña in La Niñe. Ker se ta pojava ocenjujeta na podlagi odstopanja temperature morske gladine od dolgoročnega povprečja, obstaja možnost, da je El Niño precenjen, La Niña pa podcenjena, če pri tem ne upoštevamo splošnega segrevanja oceanov v zadnjih desetletjih.
Vse več znanstvenikov se strinja, da lahko toplejši planet okrepi številne posledice El Niña. Višje temperature lahko še dodatno poglobijo sušo na območjih, ki so že tako sušna, medtem ko lahko toplejši zrak zadrži več vlage.
Zato lahko nevihte in obilne padavine med El Niñom prinesejo intenzivnejše nalive in večje tveganje za poplave, kot je bilo to običajno v preteklosti.
.webp){kind=icon}
