Analiza: V regiji Adria se je sladkor najbolj pocenil na Hrvaškem

Cena sladkorja se je v zadnjem letu znižala za 17 odstotkov. K temu so pripomogla močna pričakovanja glede pridelave sladkornega trsa v Braziliji (največjem proizvajalcu na svetu) ter ukinitev izvoznih kvot v Indiji (drugem največjem proizvajalcu). Poleg tega so v Braziliji padavine izboljšale napovedi za letino sladkornega trsa spomladi 2025, v analizi živilskih surovin navaja tržni analitik Bloomberga Adria Mihael Blažeković.

"Upad borznih cen vpliva tudi na cene v regiji Adria, kjer trenutno beležimo deflacijo cen sladkorja," piše Blažeković. V zadnjih šestih mesecih leta 2024 so se cene sladkorja v povprečju znižale za 3,7 odstotka, pri čemer je Hrvaška zabeležila največji upad, in sicer za 7,5 odstotka.

Pričakovanje presežka sladkorja

V prihodnji pridelovalni sezoni se pričakuje precejšen presežek sladkorja zaradi vrnitve Indije na globalni trg, kar bo še dodatno pritiskalo na cene. Kljub temu brazilski pridelovalci sladkornega trsa ostajajo previdni pri napovedih pridelka, saj v osrednji južni regiji še vedno prevladuje suša, kar povečuje tveganje požarov.

 

 

Po rekordno visokih cenah v minulih letih se zdaj cene sladkorja približujejo ravnem iz leta 2022. Analitiki pričakujejo nadaljnji upad drobnoprodajnih cen sladkorja, zaradi česar ukrepi, kot je zamrznitev najvišjih cen, ne bodo potrebni.

Dodatne težave na evropskem trgu ter pritisk na nižje cene povzročajo izvozi ukrajinskega sladkorja v EU, kar se šteje za glavni razlog slabših poslovnih rezultatov največjega evropskega proizvajalca sladkorja, podjetja Suedzucker.

Pšenica: pot prek Črnega morja je odprta

Vse vrste žita so močno odvisne od vremenskih razmer in izvoza iz Rusije ter Ukrajine. Trenutno ni večjih neugodnih vremenskih vplivov ali tveganj za izvoz žita prek Črnega morja. Posledično se je indeks FAO cen žita na letni ravni znižal za 6,9 odstotka, pri čemer so cenejše vse vrste žita, kaže analiza trga.

Cena pšenice je januarja 2025 v medletni primerjavi upadla za dva odstotka. Glavni dejavniki tega upada so manjše uvozno povpraševanje ter visoka pričakovanja glede letine ozimnih žit in mehke pšenice v Franciji.

Francija pričakuje 10-odstotno povečanje pridelave ozimnih vrst žita in približno sedemodstotno rast pridelka mehke pšenice, kar je pomemben dejavnik pri oblikovanju evropskih cen pšenice.

 

 

"Vendar pa je ministrstvo za kmetijstvo ZDA pred kratkim objavilo nekoliko presenetljivo napoved, da bi lahko zaloge pšenice bile manjše od predhodnih ocen. Ta revizija je posledica pomanjkanja snežne odeje v Ukrajini in Rusiji, kar bi lahko vplivalo na manjše donose v teh regijah," piše Mihael Blažeković.

Več pridelkov bi pomenilo nižje cene in večje prihodke kmetov

V regiji Adria so razmere za ozimno pšenico še vedno stabilne. Poleg tega bi lahko pričakovano hladnejše in bolj snežno vreme prispevalo k večjim donosom.

Hrvaški in slovenski kmetje dosegajo večje količine pridelkov na hektar kot povprečje EU in preostale države regije Adria. Za dober pridelek pšenice velja donos okoli šest ton na hektar, Hrvaška pa se temu povprečju približuje že zadnjih pet let.

 

 

Tla tipa črnica so posebno primerna za pridelavo žita, kar poskrbi za velike donose, zlasti v Slavoniji, glavni kmetijski regiji Hrvaške. Po drugi strani pa Srbija, BiH in Severna Makedonija še niso dosegli povprečja EU, kar je predvsem posledica geografskih razlik – različne kakovosti tal in prisotnosti goratega terena v BiH.

Napredek bi bil mogoč z boljšim združevanjem zemljišč, učinkovitejšo uporabo zaščitnih sredstev in preprečevanjem uporabe neobdelanih semen. Povečanje pridelka na hektar bi ne samo povečalo prihodke kmetov, temveč bi lahko tudi znižalo cene žita na domačem trgu in posledično znižalo ceno moke za porabnike.

Nižje cene moke niso pocenile kruha

Na globalni ravni je pričakovati rahel pritisk na zvišanje cen pšenice. Neugodne vremenske razmere v Rusiji bi lahko upočasnile izvoz v Afriko, ki je močno odvisna od ruske pšenice. Poleg tega bo prihajajoče poročilo ministrstva za kmetijstvo ZDA o zalogah in prihodnjih letinah ponudilo dodatne vpoglede v tržne trende.

Nižje cene pšenice v primerjavi s prejšnjimi leti so se končno izrazile v nižji inflaciji cen moke, ugotavlja analiza Bloomberga Adria.

Leta 2024 je v regiji Adria cena moke upadla, razen na Hrvaškem. V Sloveniji se je cena moke znižala za tri odstotke, v Srbiji za pet odstotkov, v Severni Makedoniji pa za osem odstotkov.

Vendar pa Hrvaška še vedno beleži najvišjo skupno inflacijo v EU, kar vpliva tudi na cene moke, ki so se dodatno zvišale za 5,8 odstotka. Kljub nižjim cenam moke to še ne odseva v končnih cenah izdelkov, kot je kruh, saj so ti izdelki cenovno neelastični in povpraševanje po pekovskih izdelkih ostaja stabilno. Dodatni dejavnik, ki prispeva k nižji inflaciji moke, so različni vladni ukrepi, kot so cenovne omejitve.

Prevedel in priredil Urban Červek

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar