So slovenski samorogi pobegnili na Hrvaško?

So samorogi res tako redki, se samo skrivajo ali sploh nimajo okolja za razvoj? Trgu tveganega kapitala v regiji Adria si sicer obeta hitrejši razvoj kot v preteklosti, a Slovenija po nekaterih ključnih kazalnikih Evropske zveze za startupe (ESNA) zaostaja za evropskim povprečjem. Pri dostopu do financ dosega le 17 odstotkov realizacije standardov, Hrvaška po tem kazalniku dosega 58 odstotkov.

Največji trenutno aktivni sklad za startupe v regiji upravlja družba South Central Ventures. Sklad s 70 milijoni evrov financirajo tudi Evropski investicijski sklad in Evropska banka za razvoj in obnovo ter Mednarodna finančna korporacija (IFC). Startupe podpirajo z vložki od 500 tisoč do 5 milijonov evrov kapitala.

Tatjana Zabasu Mikuž, partnerica v SC Ventures, je v oddaji Start na Bloomberg Adria povedala, da vlagajo v tista podjetja v začetnih fazah razvoja, v katerih vidijo možnost bistvenega povečanja kapitala. "V naložbah moramo videti priložnost, da ustvarimo do desetkratnik vloženega kapitala. Ker vemo, da tudi do 50 odstotkov podjetij propade, še preden pride do tega," je povedala.

Največja investicija največjega regionalnega sklada tveganega kapitala v tem trenutku je v mednarodno podjetje Cognism. Podjetje, ki zaposluje več kot 600 ljudi, prodaja kontaktne podatke podjetij in posameznikov drugim podjetjem, raste pa 100 odstotkov na leto.

Primat najbolj spodbudnega okolja za startupe prevzela Hrvaška 

Da Slovenija ni več najprijaznejše okolje za startupe v regiji, priznava tudi naša sogovornica. A tudi podpira načrte ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki želi Slovenijo do leta 2030 postaviti na zemljevid najbolj privlačnih okolij za zagonska podjetja. Med ključnimi ukrepi, ki bi morali biti sprejeti čim prej, so v podjetju SC Ventures navedli davčno poenotenje opcijskega nagrajevanja, ustanavljanje vitkih delniških družb in hitrejše postopke zaposlovanja kadrov zunaj Evropske unije.

Tudi sami opažajo, da je Hrvaška v tem trenutku najbolj spodbudno okolje za rast in razvoj startupov, kar je posledica več dejavnikov, med katerimi je tudi medijska podoba in poročanje o uspehih startupov.

Ker največje dosežke zagonskih podjetij predstavlja njihov razvoj v samoroge, je bilo eno ključnih vprašanj, zakaj jih ni več? V regiji lahko navedemo nekaj takšnih podjetij, med njimi sta hrvaški Rimac in Infobip, v Sloveniji najbolj odmevajo zgodbe podjetij Outfit 7, Httpool, Sportradar in Outbrain.

Veliko podjetij je status samorogov pridobilo po prevzemih velikih podjetij, največkrat iz ZDA. Tatjana Zabasu Mikuž pravi, da kapital na koncu vedno pride tja, kjer so dobre priložnosti, a dejstvo je, da število samorogov v Evropi ni niti blizu tistemu v ZDA: "Samoroge delajo tisti, ki določajo njihovo vrednost, in pri tem smo v Evropi bolj zadržani kot v ZDA." 

Celotni pogovor si oglejte v priloženem videu. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar