Slovenija ima veliko rezerv pri črpanju evropskih sredstev

Slovenija je v prvih letih članstva v Evropski uniji dosegla izjemno gospodarsko rast, ki jo je grobo prekinila gospodarska kriza. Ta je za desetletje zavrla napredek Slovenije na različnih področjih, a zadnja leta država vendarle dohiteva povprečno razvitost EU. Več je vlaganj na področjih raziskav in razvoja. 

Vladajoča politika ob tem stopiclja pri ključnih reformah, Slovenija je privabila smo tudi manj tujih naložb kot mnoge druge nove članice. Izmed držav, ki so se Uniji pridružile pred 20 leti, se je kupna moč na prebivalca v Sloveniji okrepila najmanj, za le dve odstotni točki glede na povprečje, bistveno manj od višegrajskih in baltskih držav.

O tem, kako Slovenija lobira v Bruslju, kakšen je realen napredek in kako podjetja uporabljajo evropska sredstva, so v oddaji Zoom in na Bloomberg Adria TV govorili minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek, predsednik uprave Domel holdinga Matjaž Čemažar in predsednik upravnega odbora Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja Draško Veselinovič.

Skupni trg največja pridobitev članstva

Po mnenju kohezijskega ministra Jevška so največje pridobitve članstva skupni, več kot 450-milijonski trg, skupna valuta in svoboda gibanja. Pomembna pridobitev so po njegovih besedah tudi človekove pravice, svoboščine in solidarnost, kar je bilo pomenljivo ob lanskih poplavah. 

"Šele potem pride denar," pravi minister, ki navaja, da smo v 20 letih prejeli približno 15 milijard evrov evropskega denarja iz bruseljske blagajne, kar je približno 4,3 milijarde več od vplačil. ''Pomembno je, da smo v 20 letih iz evropskih sredstev naredili več kot 15 tisoč projektov,'' dodaja Jevšek. 

Minister je navedel tudi februarske podatke Eurostata, po katerih 82 odstotkov Slovencev meni, da živimo v Evropski uniji bolje, kot smo živeli prej, šest od desetih Slovencev pa je optimističnih tudi glede prihodnjega življenja v povezavi. 

Še vedno prevelike razvojne razlike

A so razvojne razlike med regijami še vedno velike. Zato Jevškovo ministrstvo pripravlja zakon, ki bi omogočil izvedbo ukrepov za skladen regionalni razvoj. V vladni in parlamentarni postopek bo po besedah ministra vložen še letos. 

Slovenija bo v finančni perspektivi 2021–2027 prejela 3,4 milijarde kohezijskih sredstev. Ob nadaljnji širitvi Evropske unije na zahodni Balkan, ki je napovedana za leto 2030, pa bo po napovedih presegla povprečno razvitost držav Unije. Zato ne bo več upravičena do kohezijskih sredstev. 

Bloomberg Adria

Minister Jevšek sicer meni, da bomo do podobno visoke vsote upravičeni tudi v finančni perspektivi 2027–2035, ''se pa moramo pripraviti na čas, ko ne bomo več neto prejemniki kohezijskih sredstev in bo treba več denarja za razvoj posameznih regij namenjati iz integralnega proračuna''. 

Zato že zdaj krepijo 12 razvojnih regij. Konec aprila so regijam z ministrstva poslali poziv, da odločijo o namenu porabe 460 milijonov evrov denarja za njihov razvoj. Tudi v prihodnje bodo po Jevškovih besedah v skladu s cilji evropske kohezijske politike regije same upravljale ta sredstva in tako postale finančno samostojne.  

Slovence lahko skrbi tudi hitrejši razvoj večine članic, ki so v Unijo vstopile skupaj z našo državo. Večina teh je privabila več tujih neposrednih naložb. Jevšek to pripisuje nižji ceni delovne sile v teh državah, kot je v Sloveniji. Obenem pa se strinja, da je ključno, da za napredek več denarja vlagamo v raziskave in razvoj. 

Razvojni projekti za prihodnost

''Počasi bomo morali končati gradnjo kanalizacij, vodovodov, kolesarskih poti in začeli vlagati v znanje in razvoj,'' je jasen minister. Tu lahko računamo na več kot 1,5 milijarde evrov v trenutni finančni perspektivi, poudarja sogovornik. 

"Vlaganje v znanje je edina pot, ki bo pripeljala Slovenijo do bolj kakovostnega življenja in razvoja,'' je jasen Jevšek. "Če bomo na tej poti vztrajali, bo tudi mogoče udejanjiti napoved Mednarodnega denarnega sklada, da bo Slovenija do leta 2029 po razvitosti glede na kupno moč prehitela Italijo".

Dober primer porabe evropskih sredstev je podjetje Domel. To 90 odstotkov prodaje izvozi, med 60 in 70 odstotki prav na evropski trg. ''Za nas je enoten trg in prost pretok materiala zelo pomemben, tudi enotna valuta zmanjšuje tveganja,'' je jasen predsednik uprave Matjaž Čemažar.

Skrbi pa ga, da oznaka Made in EU (narejeno v Evropski uniji) po svetu izgublja pomen. Čemažar poudarja pomen vseevropskih vlaganj v razvoj, da razvojne razlike, ''ki smo jih v zadnjih letih na različnih področjih dobili, čim prej nadoknadimo''.  

Podjetje iz Železnikov je bil sicer vključeno v več evropskih projektov. Že pred leti so sodelovali v projektu na področju vodikovih tehnologij. Z različnimi partnerji so več projektov pripeljali do ravni prototipov, pravi Čemažar. 

Koristi in težave evropskih projektov

''Evropska sredstva so krepko pripomogla, da smo uvedli raziskave, začeli sodelovati s fakultetami, Institutom Jožef Stefan, Kemijskim inštitutom. In to globlje v teorijo, kot bi šli sicer. Izkušnja z evropskimi projekti je za nas pozitivna,'' je jasen prvi človek Domela. 

Pri evropskih projektih ceni tudi poudarek na strokovnosti, ki ima prednost pred finančno koristjo. A obenem opozarja, da so evropski projekti tudi zahtevni z vidika poročanja, birokracija je preveč zahtevna. Čemažar pravi, da ''smo tukaj res skrenili s prave smeri''. 

Sicer se strinja, da so zlorabe sredstev tudi razlog za vedno več administracije, meni, da je treba za pripravo dokumentacije imeti v podjetju usposobljeno ekipo. Opaža pa, da se tudi tuja podjetja običajno sodelujejo s projektnimi biroji, ki pripravijo dokumentacijo.

Slovenska podjetja tudi skupaj nastopajo pri pridobivanju razvojnih sredstev. Tak primer projekta je Misija GREMO! slovenskega avtomobilskega grozda, katere namen je digitalna in zelena preobrazba avtomobilske industrije. V njem sodeluje 11 jedrnih podjetij, tudi Domel, sicer pa naj bi v njej sodelovalo več kot 100 podjetij iz avtomobilske branže. 

''Misija ima cilj, da povežemo različne vire sredstev, da ne lovimo sredstev po različnih ministrstvih in na evropskih razpisih,'' pravi Čemažar. S tem želijo postaviti finančni okvir, ki zagotavlja strateško usmeritev na srednji in dolgi rok za prehod v dobo električne mobilnosti in iskanje ogljično nevtralnih rešitev. 

Evropske vrednote podjetij

Še ena korist Evropske unije so za podjetja tudi evropske vrednote. Čeprav je Domel evropsko poslovno kulturo spoznal že pred pridružitvijo Slovenije EU in jim ta ni prinesla večjih izzivov, pa Čemažar opaža izboljšanje plačilne discipline, lažje doseganje logističnih dogovorov in sodelovanja pri projektih.

Koristi v Domelu opažajo tudi pri evropski zakonodaji. Med drugim je v oddaji omenil uvajanje energijske nalepke. ''Kot proizvajalci elektromotorjev smo bili že dolgo usmerjeni v višanje energijskih izkoristkov, posledično to pomeni tudi zmanjševanje ogljičnega odtisa,'' razlaga Čemažar. Zato so spremembe zakonodaje, ki gredo v trajnostni smeri, zanje ''voda na mlin razvojnih aktivnosti''. 

A za uspešno pridobivanje evropskih sredstev ni dovolj le prijavljanje na razpise. Kot je v oddaji poudaril Draško Veselinovič, predsednik upravnega odbora Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja v Bruslju, je treba biti aktiven že pri pripravi razpisov. 

Bloomberg Adria

 

Sam za to raje kot lobiranje uporablja izraz zastopanje interesov. Kot pravi Veselinovič, lahko države ali institucije, ki imajo interes za določena evropska sredstva, vplivajo na vsebino razpisov že v zgodnji fazi, ''ne potem, ko so razpisi že narejeni, zaključeni''. 

To je povsem legitimno, pravi sogovornik, saj pri pripravi razpisov "nemalokrat tudi Evropska komisija išče pomoč". Razlog je predvsem v tem, da so birokrati pogosto "oddaljeni od realnega življenja in včasih potrebujejo podatke o tem, kaj potrebujejo države in kaj trg," pojasnjuje Veselinovič. 

Slovenija nekje na sredini po uspešnosti črpanja

Ko so sredstva razpisana, pa jih je le del neposredno dodeljenih Sloveniji. Po Veselinovičevih besedah smo po uspešnosti črpanja "nekako na sredini. Ne morem reči, da smo med najboljšimi, a tudi med najslabšimi nismo." 

Zagotovo smo med boljšimi novimi članicami, pravi sogovornik, a zaostajamo za starejšimi članicami, predvsem "v sistematični organizaciji črpanja evropskih sredstev". Veselinovič ločuje med evropskimi sredstvi, ki jih razpisujejo naša ministrstva, to so strukturni skladi, kot je kohezijski in pa regionalni skladi, kot je ribiški. 

Na drugi strani so centralizirana evropska sredstva, ki jih razpisujejo neposredno v Bruslju. Če smo pri prvih "relativno dobri, nekoliko zamujamo, a do roka, ki ga imamo, vedno izkoristimo vsa sredstva, pa imamo pri centraliziranih še precej rezerve". Pri črpanju teh tudi združenje, ki ga vodi sogovornik, pomaga različnim subjektom. 

Pri zahtevnejših razpisih Veselinovič podjetjem in organizacijam svetuje, da se za pomoč obrnejo na za to specializirana podjetja, ki imajo dobre izkušnje s pripravo dokumentacije. Pohvalil je tudi sodelovanje z že omenjenim Kemijskim inštitutom, ''ki sodeluje tudi s srednjimi, malimi podjetji in moram reči, da je zelo dobro organiziran''. 

Sogovornik poudarja ključen pomen dobre organizacije pri pridobivanju evropskih sredstev. ''Vsakemu rečem, da če se sistematično loti pridobivanja evropskih sredstev, bo gotovo uspešen v letu in pol do dveh let, ne pa čez noč,'' je odkrit Veselinovič.  

Pri tako imenovanih domačih sredstvih pa je pohvalil strategijo vladnih ministrstev, ki ''odobrijo nekoliko več sredstev, kot jih imamo, ker dostikrat kakšno črpanje odpade tik pred zdajci,'' razlaga. Če ne bi imeli rezerve, bi denar ostal neizkoriščen. Kot neizkoriščen poudarja tudi inovacijski sklad za razogličenje.

Na drugi strani slovenska podjetja vse bolj uspešno koristijo sredstva evropskega obrambnega sklada. Delovanje tega bodo čez dva tedna predstavili tudi na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Pri tem pridobivanju bruseljskih evrov iz tega sklada dobro sodelujejo tudi z obrambnim ministrstvom.

Če je časa za črpanje kohezijskih sredstev v tej perspektivi še dovolj, pa lahko vlado skrbi predvsem črpanje sredstev in načrta za okrevanje in odpornost. Tukaj je rok za črpanje leto 2026, za kar je treba izvesti nekatere reforme. In ko bomo ocenjevali uspešnost aktualnih razpisov, bo ta zato še kako povezana z uspešnostjo dela vlade.

Celotna oddaja v priloženem videu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar