Analiza BBA: Kakšno rast BDP napovedujejo analitiki?

Regija Adria bo leta 2024 ohranila trdno rast BDP, zlasti zaradi močne domače potrošnje, rastočih plač in naložb v infrastrukturo, še posebno v Sloveniji in na Hrvaškem, napovedujejo analitiki Bloomberg Adria.

Dogodki, kot je Expo 2027 v Srbiji, bodo spodbudili gospodarske dejavnosti, okrevanje zunanjega povpraševanja pa bo povečalo tudi izvoz v regiji.

Celotno poročilo analitikov Bloomberg Adria lahko preberete TUKAJ.

Fiskalne politike v regiji Adria bodo v letu 2024 ostale ekspanzivne, saj bodo podpirale javne naložbe in socialno porabo, vendar se bodo v letu 2025 zaradi fiskalne konsolidacije postopoma upočasnile. Evropska sredstva bodo ključna za naložbe, zlasti na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini. Proračunski primanjkljaji bodo ostali obvladljivi – v Srbiji in Severni Makedoniji bodo zajemali med dvema in tremi odstotki BDP.

Denarna politika se bodo v regiji postopoma umirjala, ECB pa naj bi do konca leta 2024 znižala obrestne mere za 50 bazičnih točk. Centralni banki v Srbiji in Severni Makedoniji bosta sledili njunemu zgledu in previdno zniževali obrestne mere, ko se bo inflacija stabilizirala. Valute v regiji bodo po pričakovanjih ostale stabilne, saj jih bodo podpirale močne devizne rezerve in stabilni prilivi neposrednih tujih naložb.

Stopnje inflacije se bodo v letih 2024 in 2025 predvidoma stabilizirale na nižjih ravneh, vendar bodo še vedno posledica domačega povpraševanja in naraščajočih plač, zlasti v storitvenem sektorju. V Sloveniji in BiH bo inflacija zmerna, med dvema in tremi odstotki, na Hrvaškem in v Severni Makedoniji pa bo zaradi močnega povpraševanja in turizma morda višja. Inflacija v Srbiji bo leta 2024 v povprečju 4,7-odstotna, nato pa se bo postopoma znižala.

Slovenija

V Sloveniji za leto 2024 analitiki pričakujejo 2,1-odstotno medletno rast BDP. Napet trg dela in naraščajoče plače bodo spodbujali močno potrošnjo, medtem ko bo okrevanje zunanjega povpraševanja spodbudilo izvoz in uvoz. V letu 2025 pričakujejo dveodstotno medletno rast BDP. Gospodarstvo se bo okrepilo zaradi povečane proizvodnje v izvoznih dejavnostih, zaradi kroničnega pomanjkanja delovne sile in naraščajočih stroškov dela pa bodo naložbe usmerjene v izboljšanje produktivnosti dela in kapitalsko intenzivne dejavnosti, kar je ključno za srednjeročno rast.

Hrvaška

Po projekcijah analitikov bo hrvaški BDP v letu 2024 medletno zrasel za 3,5 odstotka. Izboljšana zunanja trgovina, ki se je okrepila zlasti aprila 2024, kaže na močnejše zunanje povpraševanje, kar bo spodbudilo tudi uvoz. Turistična sezona bo spodbujala izvoz storitev, prav tako pa se bodo na hrvaško obalo vrnili zahodnoevropski turisti z večjo kupno močjo. V letu 2025 analitiki pričakujejo počasnejšo, 2,7-odstotno rast, na katero bo vplivala visoka osnova za potrošnjo in turizem. Prihodnja rast bo temeljila na povečanju naložb, zlasti znotraj industrije zaradi nižjih obrestnih mer, in izboljšanju izvoznega profila.

Srbija

V Srbiji analitiki pričakujejo 3,5-odstotno rast BDP na letni ravni. Domača potrošnja se bo pospešila zaradi izboljšanega razpoloženja, dviga plač in pokojnin ter upočasnitve inflacije. Pričakuje se, da bodo naložbe ostale močne, zlasti v infrastrukturo za Expo 2027. Izvoz se bo povečal, saj se bo ponovno okrepilo tuje povpraševanje, k čemur bodo prispevali močni prilivi neposrednih tujih naložb, kar bo spodbudilo rast industrije in izvoza. V letu 2025 naj bi gospodarstvo po napovedih raslo s 3,5-odstotno medletno rastjo zaradi močnih obetov potrošnje in povečanega izvoza. Zunanje povpraševanje bo še naprej spodbujalo izvoz, k čemur bodo prispevale naložbe zasebnega sektorja.

Bosna in Hercegovina

V BiH bo BDP predvidoma zrasel za 2,8 odstotka. Potrošnja se bo okrepila, k čemur bosta pripomogla znatno povečanje plač in izboljšana zaposlenost (medletno za odstotek v prvem četrtletju 2024). Zaradi velikega števila brezposelnih in razmeroma nizke ravni plač BiH ostaja privlačna destinacija za neposredne tuje naložbe, ki bi okrepile proizvodnjo, zaposlovanje in izvoz. Za leto 2025 je napovedana triodstotna medletna rast BDP. Pričakuje se stabilna rast izvoza, saj se bo okrepilo zunanje povpraševanje, kar bo povzročilo povečan uvoz, ki ga bodo spodbujale potrebe industrije in gospodinjstev. Potrošnja naj bi se še naprej izboljševala, pri čemer bo zaradi nizke trenutne ravni in večje nagnjenosti k potrošnji dovolj prostora za rast.

Severna Makedonija

Analitiki pričakujejo, da se bo rast BDP v Severni Makedoniji v letu 2024 pospešila na 2,4 odstotka medletno zaradi izboljšanih obetov potrošnje, ki jo bodo spodbujale rastoče plače. Naložbe naj bi se z ravni leta 2023 ponovno okrepile, k čemur bodo prispevali projekti obnove javne infrastrukture, skupaj s financiranjem iz sklada za reforme in rast za Zahodni Balkan. Zunanje povpraševanje, ki je bilo prej ovirano zaradi velike odvisnosti od izvoza v Nemčijo, se bo po pričakovanjih izboljšalo, saj se bo proizvodna razpoloženost v Nemčiji okrepila, kar bo povečalo stopnje izvoza. Za leto 2025 analitiki predvidevajo hitrejšo, triodstotno medletno rast zaradi vztrajno rastoče potrošnje ob izboljšanju zaposlenosti. Zunanje povpraševanje se bo izboljšalo zaradi hitrejšega okrevanja na tujih trgih in izvedenih neposrednih tujih naložb.

Fiskalna politika

Analitiki v regiji Adria pričakujejo nadaljevanje ekspanzivne fiskalne politike do konca leta 2024, v letu 2025 pa blažjo. Inflacija povečuje proračunske prihodke zaradi rasti prihodkov od DDV, medtem ko so bile volitve "dober" čas za ekspanzijo odhodkov. V letu 2025 vidijo blažji proračunski vpliv zaradi počasnejše rasti prihodkov in fiskalne konsolidacije.

Do konca leta 2024 v regiji Adria ne pričakujejo večjih izdaj obveznic. Srbija je nedavno izdala trajnostno obveznico v vrednosti 1,5 milijarde dolarjev, medtem ko Severna Makedonija izvaja pogostejše izdaje v manjših zneskih. BiH se še vedno zanaša predvsem na posojila mednarodnih institucij, in ne na kapitalski trg. Hrvaška še naprej izdaja maloprodajne zakladne menice, glede na napovedi pa analitiki kmalu pričakujejo še eno izdajo tovrstnih obveznic z nekoliko daljšo zapadlostjo. Slovenija je medtem večino svojih potreb po refinanciranju rešila že v začetku leta. Leta 2025 bo v primerjavi s petletnim povprečjem zapadel večji obseg dolga, kar bi lahko potencialno povzročilo pritisk na dvig donosnosti. To še posebno velja za Hrvaško, kjer zapade rekordnih šest milijard evrov dolga, vključno z zapadlostjo maloprodajnih zakladnih menic in obveznic.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar