Analiza BBA: Slovenija ima slabše pogoje za tuje naložbe kot države v regiji

Regija Adria je bila v preteklih letih uspešna pri privabljanju tujih naložb, ki so leta 2023 znašale skoraj deset milijard evrov ali dvakrat več v primerjavi z desetletnim povprečjem pred pandemijo. Ugoden geografski položaj v Evropi, razvojni potencial, ki temelji na razpoložljivosti delovne sile, ter vse večja globalizacija in tako imenovan 'nearshoring', so bili glavni dejavniki za močne tuje naložbe, ugotavljajo analitiki Bloomberg Adria.

V tem poročilu obravnavamo dinamiko, posebnosti držav in možnosti za nadaljnje prilive. Celotno poročilo analitikov je dostopno na spletni strani Bloomberg Adria Insight.

Države regije Adria so ohranile svojo privlačnost za tuje neposredne naložbe in so v primerjavi s primerljivimi državami CEE4 (Poljska, Madžarska, Češka in Slovaška) beležile višje ravni neposrednih tujih naložb na odstotek BDP. Razlogi za to ležijo v cenejši in še vedno razpoložljivi delovni sili, nižjih cenah električne energije in splošno ugodnega okolja za tuje naložbe, saj večina držav zagotavlja finančne spodbude. Znotraj regije vidimo dve skupini: državi, ki sta članici EU v katerih so prilivi počasnejši in kjer prevladujejo reinvestirani zaslužki iz naložb iz prejšnjega obdobja, in preostale države, kjer so naložbe še vedno v obliki čistih prilivov in zagotavljajo večji potencial glede na še vedno povišane stopnje brezposelnosti.

Zaradi nestabilne geopolitike, dražjega kreditiranja in na splošno manj ugodnih časov za naložbe (zaradi česar so se znižala vrednotenja naložb) so se prilivi neposrednih tujih naložb v regijo Adria v letu 2023 na letni ravni zmanjšali za 14 odstotkov, kar je bilo še vedno bolje kot v regiji CEE4, kjer so se v istem obdobju na letni ravni zmanjšali za 23 odstotkov. Globalna slika neposrednih tujih naložb gre v prid razvitim gospodarstvom (z upočasnitvijo svetovnega gospodarstva se pojavlja nenaklonjenost tveganju), ki beležijo rast neposrednih tujih naložb, zaradi česar je globalna rast neposrednih tujih naložb leta 2023 znašala po oceni UNICTAD tri odstotke na medletni ravni.

Analitiki menijo, da se bodo neposredne tuje naložbe leta 2024 okrepile, saj se bo svetovno poslovno razpoloženje izboljšalo, evropska industrija pa bo še naprej izvajala tako imenovani nearshoring svojih dejavnosti. Glede na to, da imajo tuji vlagatelji v rokah že precejšnje dele gospodarstev, analitiki menijo, da se bodo morebitne odložene naložbe zaradi visokih obrestnih mer in negotovega okolja v letih 2022 in 2023 letos in v bližnji prihodnosti naposled uresničile, zlasti zato, ker se zahodna gospodarstva spopadajo z zaostrenimi razmerami na trgih dela in še vedno prisotnimi pritiski na dobavno verigo na relaciji med Azijo in Evropo.

Znotraj regije obstaja jasna ločitev. Na eni strani sta Hrvaška in Slovenija, na drugi pa Srbija, Severna Makedonija ter Bosna in Hercegovina.

Slovenija in Hrvaška: Večji potencial za združitve in prevzeme, povezane s startupi

Slovenija in Hrvaška sta precej zasičena trga z vidika možnosti za naložbe. Od približno milijona brezposelnih v regiji Adria se jih le 15 odstotkov nahaja v Sloveniji in Hrvaški. Zadnja je na splošno večji trg s približno sto tisoč brezposelnimi. Po drugi strani pa so plače relativno višje – v povprečju so bruto plače dvakrat višje kot v preostali regiji.

To pomeni nekoliko slabše pogoje za neposredne tuje naložbe v delovno intenzivne sektorje, zlasti tiste, ki se izvajajo na novo in zahtevajo zaposlitev večjega števila delavcev. Čeprav analitiki vidijo boljše obete za morebitne združitve in prevzeme na področju startupov, glede na to, da sta Slovenija in Hrvaška glede na globalni indeks startup ekosistema v primerjavi z ostalo regijo bolj oddaljeni, še posebej, če upoštevamo spodbude za podjetništvo v preteklih letih, ki so jih podpirale vlade in sredstva EU. Gradnja podjetij v zgodnji razvojni fazi je zagotavljala potencial za prevzem s strani večjih podjetij, ki so iskale rast in vertikalno integracijo.

Srbija, Severna Makedonija in BiH: Neposredne tuje naložbe spodbujajo predvsem razpoložljivost delovne sile in nižji stroški dela

Ta del regije ima zaradi razpoložljive delovne sile ter nižjih stroškov dela in električne energije večji potencial za privabljanje neposrednih tujih naložb v industrijskih delovno intenzivnih segmentih. Ugodne so tudi ravni davka na dodano vrednost, ki so nižje v primerjavi z ostalimi deli regije, vključno s CEE4. Za nadaljevanje tega so tuji vlagatelji močno spodbujeni z izdatnimi subvencijami in drugimi finančnimi spodbudami.

Severna Makedonija, BiH in Srbija imajo spodbude, namenjene razvoju določenih industrijskih con. Tako imenovane proste cone – ozemeljska območja, kjer so vlagatelji oproščeni plačila DDV in carin pri uvozu za proizvodnjo. Večina držav ponuja dodatne spodbude za privabljanje tujih naložb, ki so po mnenju analitikov koristne za nadaljnje prilive neposrednih tujih naložb. Ta del regije ima dobro geografsko lokacijo (ki se glede na naložbe v prometno infrastrukturo še izboljšuje) in spodbudno poslovno okolje, kar bo leta 2024 spodbudilo priliv neposrednih tujih naložb.