Številnim organizacijam, kot sta Umar in Mednarodni denarni sklad (MDS), ki so v zadnjih mesecih zniževali napovedi gospodarske rasti Slovenije, se je danes pridružila tudi Evropska komisija. Ta je napoved rasti slovenskega bruto domačega proizvoda za leto 2025 znižala z majskih 2,0 na 1,0 odstotka, za prihodnje leto pa jo je ohranila pri 2,4 odstotka, je poročal STA.
Spomnimo, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je septembra napoved slovenskega BDP zmanjšal pod odstotek (z lanskih 1,7 na 0,8 odstotka), kar je občutno nižje od pomladanskih pričakovanj (2,1 odstotka). Kot ključni razlog za padec so pri uradu navajali upad aktivnosti v izvoznem sektorju, predvsem v prvi polovici leta, kar povezujejo z relativno močno izpostavljenostjo težavam v evropski industriji.
Nato je oktobra MDS opozoril, da se v svetovnem gospodarstvu že kažejo pritiski zaradi obsežnih ameriških carin in protekcionizma. Ob izdaji oktobrskega poročila je Sklad že drugič zapored znižal napoved letošnje rasti slovenskega BDP. Če je oktobra lani pričakoval 2,6-odstotno rast, aprila letos pa 1,8-odstotno, zdaj pričakuje le 1,1-odstotno krepitev BDP.
Preberi še
Zasebna potrošnja in investicije dvignile slovenski BDP, a zaposlenost in izvoz upadata
Bruto domači proizvod je v tretjem četrtletju 2025 višji za 1,7 odstotka medletno.
14.11.2025
Mercosur: avtomobilisti za, kmetje proti – kaj bo odločil Golob?
Vlada bo največji prostotrgovinski sporazum na svetu obravnavala na jutrišnji seji. Pričakovana je potrditev.
05.11.2025
Made in Slovenia 2035: GZS z gospodarstveniki pripravila predlog 88 ukrepov. Kateri so?
"Odraža potrebe in razvojne priložnosti slovenskega gospodarstva," pravi Vesna Nahtigal.
17.10.2025
V 2026 na Komisiji napovedujejo 2,4-odstotno rast slovenskega BDP, v 2027 pa se bo rast okrepila na 2,6 odstotka.
"Rast se upočasnjuje in ni navdušujoča, izvoz šibi, zasebni sektor je prizadet zaradi carin, več je insolvenčnih primerov, slaba gospodarska situacija EU se odraža v padcu industrijske proizvodnje v Sloveniji, pod pritiskom pa je tudi gradbeništvo," je trenutno stanje slovenskega gospodarstva oktobra opisoval ekonomist Mateusz Dadej z zavarovalnice Coface in dodal: "Slovenija je kar dobro izolirana pred šoki ameriškega izvoza, večja izpostavljenost izvoza v ZDA pa je na področju farmacije."
Pri Coface za Slovenijo letos predvidevajo 0,9-odstotno rast BDP. Za naslednje leto pa pričakujejo 1,8-odstotno rast, pri čemer sicer "podcenjujemo vpliv carin, zlasti vpliv ameriških carin na farmacevtski sektor". Sektor biotehnologije s farmacijo namreč trenutno predstavlja nekaj več kot šest odstotkov slovenskega BDP, po oceni zavoda Biotech Hills pa bi lahko do leta 2030 zrasel na slabo desetino BDP.
Umar napoveduje 0,8-odstotno, MDS 1,1-odstotno, zavarovalnica Coface pa 0,9-odstotno rast slovenska BDP v 2025.
Depositphotos
Rast v tretjem trimesečju
Statistični urad Republike Slovenije (Surs) je v petek objavil podatke o slovenskem BDP v tretjem četrtletju. Ta se je povečal za 1,7 odstotka medletno, gospodarska rast pa se je glede na drugo četrtletje okrepila. Od januarja do septembra znaša 0,7 odstotka medletno. Po desezoniranih podatkih je bila medletna rast v obdobju med julijem in septembrom 1,6-odstotna, četrtletna rast pa 0,8-odstotna.
Bruto investicije so se povečale za 12,2 odstotka in k rasti BDP prispevala 2,4 odstotne točke. Bruto investicije v osnovna sredstva so se povečale za 9,1 odstotka, kar je največja rast v zadnjih 15 četrtletjih. Na visoko rast je vplivalo zlasti povečanje investicij v gradbene objekte; njihov prispevek k rasti BDP je znašal 2,0 odstotne točke.
Krepitev potrošnje
Komisija pričakuje nadaljnjo krepitev zasebne in javne potrošnje v drugi polovici 2025, pri čemer omenjajo predvsem uvedbo božičnice. Napovedujejo tudi rast naložb, kar bo predvsem posledica večjega povpraševanja in manjše negotovosti v svetu. Pričakujejo povečanje izvoza in upočasnitev uvoza.
Zasebno trošenje je pozitivno vplivalo na gospodarsko aktivnost v Sloveniji, so ob objavi trimesečnih makroekonomskih podatkov v petek zapisali pri Sursu. V tretjem četrtletju se je povečalo za odstotek, izdatki gospodinjstev za nakupe na domačem trgu pa so se povečali v večini segmentov, najbolj pri trajnih proizvodih, in sicer za 2,6 odstotka.
Zasebna potrošnja po napovedih Komisije v prihodnjih dveh letih še naprej povečevala, kar pripisujejo predvsem povečevanju zaposlenosti in rasti plač. Javne naložbe pa bodo predvsem zaradi naložb, financiranih iz evropskega sklada za okrevanje in odpornost, v letu 2026 ostale na visoki ravni, še navaja STA.