EU napoved izboljšala, Slovenija poslabšala: kaj o tem pravita Lahovnik in Ivanc

"Slovenija ima trenutno nižjo napoved gospodarske rasti in višjo napoved inflacije kot evrsko območje," poudarja ekonomist in redni profesor Matej Lahovnik po občutnem popravku napovedi BDP za letos. Letos se bo namreč rast BDP upočasnila pod odstotek, in sicer z lanskih 1,7 na 0,8 odstotka, napoveduje Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Da je jesenska napoved bistveno slabša od pomladanske, ko je Umar predvidel 2,1-odstotno rast slovenskega gospodarstva, je vplival predvsem upad aktivnosti v izvoznem sektorju. "Problem je vse manjša konkurenčnost našega izvoznega gospodarstva zaradi slabših pogojev v domačem poslovnem okolju," ocenjuje Lahovnik.

Medtem ko je Umar krepko znižal gospodarsko napoved za Slovenijo, je le nekaj ur kasneje Evropska centralna banka (ECB) povišala napoved gospodarske rasti za evrsko območje. Gospodarstvo naj bi v letu 2025 zraslo za 1,2 odstotka, kar je popravek navzgor v primerjavi z 0,9 odstotka, napovedanim v juniju.

"Ker so na evrskem območju naši ključni trgi, se je treba vprašati, zakaj je slovensko izvozno gospodarstvo vse manj konkurenčno," meni Lahovnik. Po njegovih besedah so razlog višje dajatev in višanje stroškov dela, zato slovenski izvozniki vse težje konkurirajo v globalnih dobavnih verigah svojim konkurentom iz Češke, Slovaške ali na primer Poljske.

Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), sicer dodaja, da znižana napoved gospodarske rasti za leto 2025 ni presenečenje, ker so bili podatki v prvem polletju izrazito slabi. "Slovensko gospodarstvo je bilo realno podobno veliko kot lani. Tudi če pričakujemo v drugem polletju izboljšanje, to ne bo dvignilo končne gospodarske rasti v 2025 nad en odstotek," je prepričan Ivanc.

STA

Letos rekordna rast realne povprečne plače?

Če gre izvoznikom slabo, pa je pri potrošnikih ravno obratno. Rast plač predvsem v javnem sektorju se preliva v domačo potrošnjo, ki je glavni motor gospodarske rasti trenutno. "Letos pričakujemo rekord v rasti realne povprečne plače, in sicer v višini petih odstotkov, kar je povsem v nasprotju z le okoli dvoodstotno rastjo zasebne potrošnje," opozarja Ivanc. Razlogi za to pa so po njegovih besedah višja stopnja varčevanja, višja obremenitev dela (dolgoročna oskrba) in večji obseg dopustovanja v tujini. 

STA

 

"Nekaj časa se bo vlada še lahko zanašala na višjo potrošnjo gospodinjstev, ki jo generirajo višje plače v javnem sektorju, ampak se nam tudi to vrača kot bumerang v obliki visokega proračunskega primanjkljaja," pa izpostavlja ekonomist Lahovnik. Primanjkljaj je v prvih osmih mesecih letos znašal kar milijardo evrov in to ob nizki brezposelnosti.

Pred nami boljša polovica leta?

Realni BDP se je v prvem četrtletju zvišal za 0,6 odstotka, medletno je bil višji za 1,6 odstotka (desezonirano). Razmeroma visoka tekoča rast v prvem četrtletju je bila deloma posledica hitenja podjetij z izvozom pred pričakovanim zvišanjem carin, rast pa so poganjale tudi investicije in zasebna potrošnja, pišejo pri Umarju. V drugem četrtletju se je rast gospodarske aktivnosti upočasnila. BDP se je zvišal za 0,1 odstotka, medletno pa za 1,5 odstotka (desezonirano). 

Kako kaže v drugi polovici leta? "Za tretje četrtletje kazalniki zaupanja v evrskem območju nakazujejo možnost nadaljnje rasti," so prepričani pri Umarju. Po doseženih trgovinskih dogovorih ZDA z več pomembnimi partnericami, med njimi tudi z EU, se je z zgodovinsko visokih ravni nekoliko zmanjšala negotovost glede trgovinskih politik, kar se odraža tudi v izboljšanju kazalnikov zaupanja med podjetji in potrošniki.

Kljub zmanjšani negotovosti bodo višje ameriške carine skupaj z negotovostjo glede geopolitičnih razmer ter apreciacija evra po mnenju Umarja še naprej zavirale hitrejšo rast izvoza in investicij. "Za evrsko območje na podlagi napovedi tujih institucij tako za letos predpostavljamo 1,2-odstotno gospodarsko rast, ki naj bi se v letih 2026 in 2027 zvišala na 1,3 oziroma 1,4 odstotka," so zapisali v jesenski napovedi. 

Višja inflacija zaradi višjih plač

Korekcija pri nominalnem BDP po oceni Ivanca sicer ni bila visoka, kar je posledica višje rasti cen v Sloveniji od prehodnih predvidevanj. "To je predvsem posledica še višje rasti plač in višje rasti cen hrane in brezalkoholnih pijač," dodaja Ivanc. 

Ob nižji gospodarski rasti namreč ostaja inflacija nad dvoodstotnim ciljem ECB. Letos bo pri nas dosegla 2,9 odstotka medletno predvsem zaradi višjih cen hrane, napoveduje Umar. To pomeni, da bo nekoliko višja kot lani in višja od pomladanskih pričakovanj. 

V prihodnjih dveh letih se bo predvidoma znižala proti 2,3 odstotka. "Razmeroma visoka bo tudi rast cen storitev, ki jo bo še naprej poganjala rast plač zaradi pomanjkanja delovne sile in tudi povpraševanje ob predvideni rasti razpoložljivega dohodka," pojasnjujejo pri Umarju. Že prihodnje leto pa se bo inflacija znižala na 2,3 odstotka, predvsem zaradi predpostavljene nekoliko bolj umirjene rasti cen hrane.

Inflacija v evrskem območju se je v zadnjih mesecih stabilizirala okoli dveh odstotkov, osnovna inflacija (z izključenim vplivom cen energentov in nepredelane hrane) pa okoli 2,4 odstotka. Nove napovedi strokovnjakov ECB kažejo podobno sliko inflacije kot so predvideli junija. Inflacija bo v letu 2025 v povprečju znašala 2,1odstotka, v letu 2026 1,7 odstotka in v letu 2027 1,9 odstotka.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar