Komentar BBA: Kakšen je potencial sončne in vetrne energije v regiji?

Nobena skrivnost ni, da imajo države regije Adria pomemben geolokacijski potencial za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. Kljub temu pa regija ostaja močno odvisna od uporabe fosilnih goriv pri proizvodnji električne energije, kar je še posebej izrazito v Srbiji, Severni Makedoniji ter Bosni in Hercegovini. V teh državah delež fosilnih goriv presega 60 odstotkov. Na drugi strani imata Slovenija in Hrvaška bistveno manjši delež, predvsem zaradi jedrske proizvodnje iz Nuklearne elektrarne Krško.

V letu 2023 je sončna zmogljivost dosegla 2,3 gigavata, vetrna pa 1,9 gigavata, kar je 687 odstotkov višja raven v primerjavi z obdobjem pred 10 leti. Širitev solarnih in vetrnih zmogljivosti omogočajo državni spodbujevalni ukrepi, cenejša tehnologija in nižji investicijski stroški ter privlačni donosi naložb. Kljub temu, da se zmogljivosti nenehno povečujejo, je izkoriščenost potencialov v regiji še vedno nizka.

Po raziskavi Mednarodne agencije za obnovljive vire energije (IRENA) je vetrni potencial v Srbiji 1,8 megavatov, kar je trikrat več od zmogljivosti ob koncu leta 2023. V Sloveniji, BiH in Severni Makedoniji je tudi velik razkorak med ocenjeno in izkoriščeno raven vetrnih zmogljivosti. Samo Hrvaška, ki ima sicer največjo zmogljivost vetrne energije v regiji v višini 1,1 gigavata in prispeva kar 17 odstotkov k skupni proizvodnji električne energije, je edina država, katere zmogljivosti so nad ocenjenimi vrednostmi, ko gre za kopenski veter.

Na področju sončne energije Slovenija počasi dosega cilj Remap 2030 z gigavatom nameščenih zmogljivosti konec leta 2023. Glede na to, da so solarne instalacije običajno manjše moči, le nekaj megavatov, je jasno, da je bilo za dosego takšnega rezultata potrebno izvesti ogromno posameznih projektov. Po drugi strani pa je veter v Sloveniji še vedno skoraj povsem neizkoriščen vir. Slovenija ima le tri vetrne elektrarne s skupno močjo treh megavatov. Neugodna zakonodaja in odpor javnosti proti gradnji vetrnih elektrarn v okviru varstva okolja so povzročili, da so investitorji iz Slovenije aktivno vlagali v sosednje države regije. Petrol je zgradil dve vetrni elektrarni na Hrvaškem, Interenergo pa širi naložbe ne le na Hrvaškem, temveč tudi v BiH. Sklad Alfi Green Energy je skupaj s skupino MK sodeloval pri financiranju in izgradnji vetrne elektrarne v Srbiji s skupno močjo 105,6 megavatov, ki je pred kratkim začela obratovati.

Depositphotos

 

V Srbiji je ocenjeni potencial solarnih zmogljivosti kar 3,6 gigavatov, medtem ko je trenutna zmogljivost komaj štiri odstotke potenciala, s 137 megavati nameščene moči ob koncu leta 2023.

Obseg posameznih solarnih projektov postopoma narašča, nekatere države v regiji pa so napovedale velikanska vlaganja v ta segment. Ena od teh je samouravnotežna sončna elektrarna v Srbiji, ki bo proizvajala gigavata energije, za gradnjo katere pa je bila v začetku leta sklenjena pogodba s Hyundaiem.

Tudi druge študije kažejo na precejšnje neizkoriščene zmogljivosti regije. Glede na raziskavo, "Akcijski načrt za obnovljive vire energije na morju na Hrvaškem", ki jo je financirala EBRD, je ocenjen (in popolnoma neizkoriščen) potencial vetra na morju v višini 25 gigavatov, od tega 8,1 gigavata vetrnih elektrarn, pritrjenih na morsko dno. Trenutno je v vsej Evropi nameščenih 30 gigavatov vetrnih elektrarn, pritrjenih na morsko dno, izkoriščanje potenciala na Hrvaškem pa bi Evropi zagotovilo pomembno energetsko varnost.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar