Analiza BBA: Leto 2024 bo dobro leto za delniške indekse

V regiji Adria so delniški indeksi dosledno rasli zaradi močne gospodarske rasti v večini držav razen v Bosni in Hercegovini (BiH), kjer indeksi trenutno veljajo za precenjene. Ta rast je v veliki meri posledica povečane prodaje in izboljšanih marž podjetij, ki kotirajo na borzi. Po drugi strani pa so cene obveznic na letni ravni doživele premik cen, kar odraža nestanovitnost inflacije in zamudo pri nižanju obrestnih mer. Posledično so postale vezane vloge vse bolj privlačna možnost in skupaj s podobnimi kratkoročnimi skladi denarnega trga izkoristile ugodnosti naraščajočih pasivnih obrestnih mer, ugotavljajo analitiki Bloomberg Adria.

Celotno analitično poročilo Bloomberg Adria lahko preberete TUKAJ.

Večina delniških indeksov v regiji Adria v letu 2024 še naprej raste. Od začetka leta sta se najbolje odrezala makedonski indeks MBI in slovenski SBI TOP, ki sta pridobila 19 odstotkov oziroma 15,4 odstotka, sledita jima srbski Belex 15 s 14 odstotki in hrvaški CRO 10 z desetimi odstotki.

Rast indeksa MBI je posledica rasti bančnega sektorja, ki pomeni 43 odstotkov celotnega indeksa. Tri največje banke v Severni Makedoniji so v prvem četrtletju v povprečju imele 24-odstotno medletno rast čistih prihodkov od obresti. Uspešnost SBI TOP je v veliki meri posledica prav tako banke NLB, ki je na dobri poti, da do leta 2030 podvoji svoje poslovne rezultate in še vedno ohrani ugodno vrednotenje. Na indeks Belex 15 je vplival Messerjev prevzem manjšinskih delnic, saj ima Messer v indeksu 20-odstotno utež. Močno uspešnost indeksa CRO 10 je mogoče pripisati velikemu donosu družbe Končar (+39 odstotkov) zaradi zgodovinsko visokih finančnih rezultatov in novih naročil. Edina indeksa, ki sta zaradi precenjenosti in nelikvidnosti doživela padec, sta BiH BIRS in SASX 10. Če upoštevamo širšo regijo, so srbski, slovenski in severnomakedonski indeksi presegli tako indekse regije CEE (Poljska, Češka, Slovaška in Madžarska) kot tudi širši indeks Euro Stoxx 50.

V nasprotju s pričakovanji se padanje donosov v primerjavi s koncem leta 2023 ni nadaljevalo. Pozitivno razpoloženje v zvezi z zmanjševanjem donosnosti se je umirilo zaradi premalo jasnega znižanja stopnje inflacije, ki je odložilo začetek zniževanja obrestnih mer pri centralnih bankah (kot sta moč trga dela in stabilnost gospodarstev).

Donosi obveznic so se okrepili

Vsi ti dejavniki so se odrazili tudi v donosnosti obveznic regije Adria, ki se je v primerjavi z letom prej povečala. Najbolj, za skoraj 50 bazičnih točk, se je povečal donos hrvaških državnih obveznic, medtem ko se je donos srbskih državnih obveznic zaradi pozitivnega razpoloženja vlagateljev, povezanega z oceno naložb, ki je dobila pozitivne obete, povečal minimalno.

Podoben trend je opaziti v regiji Srednje in zhodne Evrope ter v obrobnem delu EU (Španija in Portugalska), z izjemo donosa Romunije, ki se je od začetka leta nekoliko znižal. Glede na privlačnost donosa to ni presenetljivo, saj ima Romunija višjo bonitetno oceno kot Srbija in višji donos, kar odraža dolgoročno fiskalno nedisciplino.

Odlivi iz denarnih skladov pričakovani

Rast referenčnih obrestnih mer je omogočila vrnitev pozabljenih instrumentov kapitalskega trga, kot so kratkoročni investicijski skladi denarnega trga in kratkoročni denarni skladi ETF. Po dosedanjih zvišanjih obrestnih mer ECB se je nekaj presežne likvidnosti steklo v omenjene sklade.

V zadnjih treh letih je v kratkoročne sklade ETF z geografskim poudarkom na evropskem denarnem trgu priteklo 10,7 milijarde dolarjev, kar je 62 odstotkov vseh sredstev v upravljanju sedanjih ETF. Priliv v te sklade letos dodatno spodbuja nekoliko zapozneli začetek zniževanja obrestnih mer. Po drugi strani pa, ko se bodo obrestne mere začele zniževati, analitiki Bloomberg Adria pričakujejo odliv iz skladov denarnega trga in prerazporeditev v obveznice, ki ponujajo višje donose kot denarni trg ali depoziti.

V drugem polletju 2024 analitiki pričakujejo nadaljevanje dobrega poslovanja delniškega trga v regiji Adria. Pri obveznicah pričakujejo rahlo rast cen glede na pričakovani začetek zniževanja obrestnih mer. Če se bo inflacija občutno znižala, so možna pogostejša znižanja, kar bi spodbudilo dodatno rast cen obveznic. Zadnja sporočila ECB de facto govorijo o tem, da je prvo znižanje obrestnih mer za 25 bazičnih točk ustaljen primer na naslednjem zasedanju v juniju 2024.

Do konca leta analitiki pričakujejo znižanje obrestnih mer za dodatnih 75 bazičnih točk, s čimer se bo tri- in šestmesečni euribor do konca leta 2024 znižal na tri odstotke.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar