Analiza BBA: Slovenska kreditna aktivnost najpočasnejša v regiji

Trendi posojilne aktivnosti kljub povišanim obrestnim meram kažejo znake okrevanja. Zaradi strožje denarne politike je bil njihov vpliv prek kreditnega kanala omejen. Razlog za to je bila presežna likvidnost v finančnih sistemih, ki je preprečila kreditni krč in povzročila le rahlo upočasnitev. To se je odražalo tudi v gospodarski rasti v regiji, ki je v letih 2023 in prvem četrtletju 2024 še naprej beležila pozitivne stopnje. Kljub bančni krizi v posameznih ameriških in evropskih bankah marca 2023 je bančni sektor na splošno ostal močan in je v leto 2024 vstopil z visokimi količniki kapitala in likvidnosti ter dobro dobičkonosnostjo. Razlika v obrestnih merah med posojili in vlogami je bila bankam naklonjena, saj so gospodarstva ostala močna, kreditna tveganja pa minimalna.

Celotno analitično poročilo o kreditni aktivnosti lahko preberete TUKAJ.

Rahlo povečanje kreditne aktivnosti v letu 2024 analitiki opažajo v Sloveniji, Srbiji in Severni Makedoniji.

Kakšno je stanje v regiji?

V Sloveniji je bila dinamika kreditne aktivnosti najpočasnejša, v letu 2023 je celo upadla, znake okrevanja pa je pokazala v prvem četrtletju leta 2024. Potrošniška posojila (+14,4 odstotka medletno marca) so se povečala zaradi rasti cen in precej počasnejše rasti plač v primerjavi s preostalo regijo. Denarna politika bi lahko najbolj prizadela Slovenijo, saj so stanovanjska posojila (odstotek medletno) in podjetniški sektor (‒3,4 odstotka medletno) upočasnili splošno kreditno aktivnost.

V Srbiji so glavna gonilna sila gotovinska posojila gospodinjstvom, ki so v aprilu medletno dodala približno sedem odstotkov. To ni presenetljivo glede na zvišanje cen in dejstvo, da imajo potrošniki večje potrebe po porabi, izražene v nominalni vrednosti. Obrestna mera za denarna posojila se je aprilu prav tako znižala za približno 1,6 odstotne točke medletno, medtem ko se obrestne mere za posojila podjetjem še vedno zvišujejo, kar omejuje ta segment kreditne aktivnosti.

V Severni Makedoniji so posojila podjetniškemu in gospodinjskemu sektorju rasla podobno hitro (6,6 odstotka oziroma sedem odstotkov medletno), vendar so bila glavno gonilo znotraj gospodinjstev stanovanjska posojila, ki so medletno dodala 10,9 odstotka, k čemur je prispevala rast cen nepremičnin (4,7 odstotka medletno v prvem četrtletju 2024 za stavbe v Skopju), pa tudi precej robustne obrestne mere (okoli štiri odstotke, brez pomembnejšega zvišanja med ciklom zaostrovanja denarne politike).

V Bosni in Hercegovini analitiki opažajo stalno rast kreditne aktivnosti, tako v segmentu gospodinjstev kot podjetij (aprila sta se oba segmenta medletno povečala za 8,4 odstotka). Nemoteno rast so omogočale dokaj stabilne obrestne mere.

Na Hrvaškem so v ospredju posojila gospodinjstvom, ki so se v marcu medletno povečala za 10,7 odstotka. Podjetniška posojila rastejo počasneje (3,7 odstotka medletno), vendar pa so investicijska posojila z bolj pozitivnega vidika dodala 7,7 odstotka, kar kaže na stabilno podporo gospodarski rasti.

Po mnenju analitikov se bo kreditna aktivnost v regiji Adria ponovno okrepila leta 2024 in rast nadaljevala v letu 2025. Ker makroekonomsko okolje daje pozitivne signale o nadaljnji rasti v regiji, bo kreditna aktivnost podporni dejavnik. Obrestne mere naj bi se znižale, saj se bodo denarne politike sprostile, kar bo postopoma spodbudilo povpraševanje po posojilih.

Glede na podjetniško in potrošniško raziskavo Evropske komisije za drugo četrtletje 2024 se je odstotek podjetij, ki poročajo o finančnih omejitvah kot omejitvenem dejavniku njihove dejavnosti, v zadnjem letu občutno zmanjšal. Čeprav so obrestne mere še vedno visoke, bodo banke znižale svoje kreditne standarde, zaradi česar bo zadolževanje postalo dostopnejše. Analitiki menijo, da bodo k povečanju kreditne aktivnosti prispevali trije glavni dejavniki.

Gospodarska rast: regija je imela v letih 2022 in 2023 razmeroma uspešno rast BDP (v primerjavi s stagnacijo v celotni EU). Nenaklonjenost bank tveganju se bo zmanjšala, saj ni bilo bistvenega poslabšanja v njihovih posojilnih portfeljih, zaradi česar bodo bolj nagnjene k nadaljnjemu odobravanju posojil.

Zaradi pričakovanja znižanja obrestnih mer do konca leta 2024 in še naprej v letu 2025 bodo podjetja bolj pripravljena najemati posojila, saj pričakujejo, da se bo njihovo obrestno breme zmanjšalo (tudi za neodplačana posojila, ki temeljijo na spremenljivi obrestni osnovi).

Solidni količniki likvidnosti in solventnosti, ki jih izkazujejo banke, znatno presegajo regulativne zahteve, kar zagotavlja dober potencial za nadaljnjo kreditno aktivnost.

Kreditni obeti

Obrestne mere v regiji Adria so že presegle najvišje vrednosti ali pa so okoli njih in se postopoma še znižujejo. Analitiki pričakujejo, da se bodo obrestne mere zniževale počasi, ko se bodo denarne politike umirile, vendar v skladu z že opaženo transmisijsko dinamiko. To se bo odrazilo v cenejših posojilih strankam, vendar le nekoliko do konca leta 2024, večja sprostitev pa bo prišla šele leta 2025.

Največji potencial za sprostitev analitiki vidijo v Srbiji, nato pa v Sloveniji in na Hrvaškem, saj so tam obrestne mere rasle predvsem v ciklu zaostrovanja denarne politike, zato je več prostora za korekcijo navzdol. V BiH in Severni Makedoniji bodo obrestne mere bolj vztrajne, saj so v obdobju zaostrovanja denarne politike zamudile, da bi se bistveno spremenile – BiH ima najcenejša posojila v državah regije.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar