Poročilo: Posojilna aktivnost v regiji se ohlaja

Posojilna aktivnost v regiji Adria se je v celotnem lanskem letu povečala, a v drugi polovici leta je bilo že opazno ohlajanje. Čeprav se denarne politike zaostrujejo, se to še ne odraža v celoti na obrestnih merah, saj te še vedno dopuščajo močno povpraševanje po nekaterih posojilih, ugotavljajo analitiki Bloomberg Adria. Ko gre za posojila gospodinjstvom, je v Sloveniji, Srbiji ter Bosni in Hercegovini (BiH) v drugi polovici leta 2022 prišlo do točke preloma v rasti, medtem ko je ta še vedno prisotna v Severni Makedoniji in na Hrvaškem. Pri kreditiranju nefinančnih družb so Hrvaška, Slovenija in Severna Makedonija beležile dvomestno rast, medtem ko je bila ta v preostalih državah regije počasnejša.

Struktura posojil gospodinjstvom se v regiji precej razlikuje. V BiH, Srbiji in Severni Makedoniji analitiki opažajo visok delež potrošniških posojil. Zaradi višjih stopenj brezposelnosti in nižjih plač v teh državah se potrošniki pogosteje odločajo za potrošniška posojila, ki jih porabljajo za nakupe. Višja kot je raven osebnih dohodkov, manjši je delež potrošniških posojil.

Ker je v Srbiji, BiH in Severni Makedoniji trg podjetniških obveznic zelo slabo razvit, se tam podjetja pogosteje odločajo za posojila. Banke v regiji imajo visoke kapitalske kazalnike, pozitivne rezultate in visoko likvidnost, kažejo podatki za lansko tretje četrtletje. Vse to bo omogočalo nadaljnje kreditiranje, čeprav višje obrestne mere ohlajajo povpraševanje.

Kreditiranje je bilo v Sloveniji relativno močno, poganjalo ga je predvsem kreditiranje gospodinjstev. Decembra se je v primerjavi z enakim obdobjem predhodnega leta okrepilo za 9,8 odstotka. Banke bodo, kot ocenjujejo analitiki, v Sloveniji letos težko dosegle tako visoko rast. Posojila nefinančnim družbam so se decembra v medletni primerjavi okrepila za 12,4 odstotka. Visoko rast gre vsaj deloma pripisati šibkejšemu kreditiranju ob koncu leta 2021. Sodeč po rezultatih ankete Evropske centralne banke v letošnjem prvem četrtletju banke pričakujejo občuten padec kreditiranja gospodinjstev. Po drugi strani naj bi nekaj manj upadla potrošniška posojila. Banke še pričakujejo, da bo manjše tudi povpraševanje po posojilih za podjetja.

Analitiki Bloomberg Adria v regiji opažajo, da naraščajoče obrestne mere povečujejo splošno srednjeročno gospodarsko negotovost in posledično zmanjšujejo povpraševanje po posojilih. Vendar so pri opazovanju referenčnih obrestnih mer, kot je euribor, v regiji lani še vedno zaznali razmeroma omejeno rast obrestnih mer za posojila. Razlog za to je, da sta večino bančnih sistemov v regiji še vedno zaznamovali visoka raven neizkoriščene likvidnosti in močna konkurenca.

Kako bo letos?

Za leto 2023 pričakujejo upočasnitev posojilne aktivnosti v vseh državah regije. Kot glavne dejavnike, ki jo bodo zavirali, so našteli višje obrestne mere, upočasnitev gospodarske rasti in veliko negotovost glede prihodnje gospodarske aktivnosti. Poslabšanje kreditne kakovosti bančnih bilanc bo vplivalo tudi na zaostrovanje posojilnih pogojev. Čeprav bo vse to vplivalo na slabšanje kapitalske ustreznosti bank, kljub temu pričakujejo, da bodo bančni sistemi ostali dovolj kapitalizirani, da bodo tudi v prihodnje podpirali posojilno aktivnost.

Pri posojilih gospodinjstvom bo nadaljnja rast obrestnih mer prav tako upočasnila kreditno aktivnost.

Stanovanjsko kreditiranje se bo upočasnilo zaradi več dejavnikov:

Cene stanovanj se bodo znižale v vseh državah regije, kar bo zmanjšalo potrebo po posojilih.

Obrestne mere se bodo po pričakovanjih zvišale, kar bo zavrlo povpraševanje.

Povpraševanje po stanovanjskih posojilih se bo zmanjšalo, saj se bodo potrošniki redkeje odločali za večje nakupe, ker visoka inflacija zmanjšuje kupno moč.

 

Analitiki menijo, da bodo banke še naprej zaostrovale pogoje kreditiranja, vendar pri stanovanjskih posojilih počasneje kot pri drugih, saj so stanovanjska posojila manj tvegana. Pričakujejo, da se bo rast potrošniških in gotovinskih posojil še upočasnila, saj so ta dražja. Povpraševanje po teh posojilih pa bo večje v državah z nižjimi prihodki, kjer cene rastejo hitreje od plač.

Pri podjetniških posojilih se bo kreditna aktivnost upočasnila v vseh državah, največji padec pričakujejo v Severni Makedoniji, Sloveniji in na Hrvaškem, ki so v drugem polletju lanskega leta beležile nenavadno visoke stopnje rasti. Počasnejša bo tudi rast investicijskih posojil, saj številna podjetja že prelagajo odločitve za večje investicije.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar