Analiza: Slovenija z vidika gradbene aktivnosti regijska zmagovalka

Analitiki Bloomberg Adria v analizi nepremičnin in gradbene dejavnosti v regiji ugotavljajo, da je aktivnost slednje na Hrvaškem in v Sloveniji v drugi polovici minulega leta naraščala. Rast je bila najizrazitejša prav v Sloveniji, kjer se je v tretjem četrtletju povečala za kar 29,1 odstotka, medtem ko je bila na drugem mestu sosednja Hrvaška s 3,2 odstotka. Na drugi strani so gradbena podjetja v Severni Makedoniji, Bosni in Hercegovini ter Srbiji zabeležila upad naročil. V tem oziru je prednjačila zlasti Severna Makedonija z 19,2-odstotnim krčenjem v tretjem četrtletju. 

Negativno gibanje kazalnikov je po oceni analitikov posledica že upoštevanih napovedi oziroma pričakovanj upada povpraševanja po novogradnjah, kar je rezultat usihanja prihrankov zaradi kovidne pandemije in naraščajočih obrestnih mer.

Z rastjo gradbenih dovoljenj samo Bosna in Hercegovina

Pregled izdanih gradbenih dovoljenj v lanskem letu in letu pred tem na ravni regije po drugi strani povečini razkriva opazno zmanjšanje, pri čemer je Bosna in Hercegovina z 1,4-odstotnim povečanjem edina svetla izjema. V primerjavi s prvo polovico lanskega leta se je tako izdajanje gradbenih dovoljenj v regiji Adria v drugem delu leta zmanjšalo, kar kaže na kratkoročno upočasnjevanje gradbene aktivnosti.

Analitiki še ugotavljajo, da se je aktivnost gradbenega sektorja v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji v minulih dveh letih gibala pri rekordnih vrednostih. To pomeni, ugotavljajo, da je dejavnost v tem delu regije po vsej verjetnosti dosegla svoj desetletni vrhunec. Glede na splošne makroekonomske silnice bo verjetno kmalu nastopilo obdobje umirjanja aktivnosti. Severna Makedonija je podobno eksplozivno obdobje rasti zabeležila leta 2016.

Spodbudna rast gradnje nepremičnin posledica mrtvila v času pandemije

V Sloveniji je bila lanskoletna rast gradnje stanovanj in hiš posledica manjšega števila sklenjenih gradbenih poslov v pandemskih letih 2020 in 2021. Vseeno se je število izdanih gradbenih dovoljenj v naši državi v drugem in tretjem četrtletju lanskega leta zmanjšalo za 20,6 odstotka oziroma 12,9 odstotka.  "Ta trend nakazuje na zelo verjetno padanje gradbene aktivnosti v prihajajočih mesecih," so v komentarju zapisali analitiki.

Na drugi strani so z vidika javnih naložb v gradbeniški sektor izstopali veliki infrastrukturni projekti, kot sta denimo nadaljnja gradnja drugega tira in posodobitev energetske infrastrukture. Slednje je posledica zaostrenih geopolitičnih razmer v Evropi, povezanih z vojno v Ukrajini.

Povečini nagla rast cen; izjema zgolj Slovenija

Z vidika trga nepremičnin so cene stanovanj in hiš v tretjem četrtletju leta 2022 rasle hitreje kot v predhodnem obdobju, razen v Sloveniji, kjer je raven ostala enaka.

Najvišjo letno rast je zabeležila Bosna in Hercegovina, in sicer 47,5-odstotno, sledila ji je Severna Makedonija z 20,6-odstotno rastjo v zadnjem četrtletju. Precejšnjo rast je opaziti tudi v drugih državah; cene stanovanj so v Sloveniji v tretjem četrtletju narasle za 15,4 odstotka, na Hrvaškem za 14,8 odstotka, v Srbiji pa za 13 odstotkov. V primerjavi z inflacijo so cene nepremičnin v zadnjem obdobju rasle hitreje – edina izjema je Srbija.

Čeprav naj bi pričakovani podatki za zadnje četrtletje leta 2022 kazali na še vedno visoko rast cen stanovanj in hiš, bodo učinki zaostrovanja denarne politike skupaj s poslabšanjem splošnega gospodarskega stanja "zelo verjetno povzročili pritisk na znižanje cen nepremičnin in zmanjšanje povpraševanja", predvidevajo analitiki. Vendar naj bi se ta trend zaradi zamika vpliva splošnih gospodarskih gibanj na nepremičninski trg izrazil šele v drugi polovici novega leta.

Slovenija in Srbija sta tudi državi v regiji, v katerih so obrestne mere najbolj naraščale.

Restriktivna denarna politika bo vsaj v prvi polovici leta nadaljevala z dvigovanjem obrestnih mer, banke pa bi lahko zaostrile pogoje dajanja posojil v skladu z načeli upravljanja tveganj. Zaradi tega analitiki Bloomberg Adria pričakujejo, da se bodo obrestne mere za posojila v evrih v regiji letos v povprečju gibale od pet do 6,5 odstotka, v članicah evrskega območja, kamor se uvrščata Slovenija in Hrvaška, pa bodo zaradi nižjih premij za tveganje nižje.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar