Čeprav se na prvi pogled zdi, da za tradicionalne industrije, kot je pivovarska, zadnja leta niso bila preveč turbulentna, to ne drži za pivovarje v regiji Adria. Pandemija in novi trendi so jim prinesli veliko izzivov, ugotavljajo analitiki Bloomberg Adria.
Industrija piva je globalno ena bolj konsolidiranih industrij, vsaj kar se tiče tržnega deleža. Razlog za to je precej preprost: Proizvodnja piva je poceni, pivo pa je treba polniti geografsko blizu končnega potrošnika, da je proizvodnja lahko dobičkonosna. Konsolidacija industrije zato traja že skoraj toliko časa, kolikor časa obstaja pivovarska industrija. Belgijski pivovar AB InBev je dober primer, kako to storiti na pravi način: Z več prevzemi in združitvami je v zadnjih desetletjih postal največji pivovar na svetu. Pomen geografske konsolidacije je dobro viden tudi v naši regiji: Kar šest od devetih pivovarn z našega seznama v analizi je hčerinskih družb oziroma delov večjega konglomerata, kot so Molson Coors, Heineken, Carlsberg in Coca Cola.
Posebnost trga piva je tudi, da se na nekaterih trgih največji igralci ne borijo med sabo za tržni delež, temveč sodelujejo. AB InBev in Molson Coors – dva največja svetovna proizvajalca – se na ameriških tleh neprestano borita za prevlado. Medtem pa ima Zagrebačka pivovara (del skupine Molson Coors) licenco za polnjenje znamk piva v lasti skupine AB InBeb, v Srbiji pa ta piva polni Carlsberg.
Trendi: Pandemija in aluminij
Globalna pandemija covida-19 je spodbudila večjo uporabo pločevink iz aluminija za pakiranje piva. Za to obstaja več razlogov, med drugim tudi ta, da se je potrošnja preselila v zasebne prostore. Aluminijaste pločevinke imajo več prednosti pred steklenicami: So manj lomljive, lažje za transport, na policah v trgovini zasedejo manj prostora, njihova proizvodnja pa porabi manj elektrike. Prav tako dajejo pločevinke proizvajalcem več prostora za oglaševanje blagovne znamke.
Tudi regionalni pivovarji se niso mogli izogniti tem trendom. Zagrebačka pivovra (Cervesia) je investirala 8,5 milijona evrov v novo polnilno linijo za pločevinke, s katero v eni uri napolnijo 40 tisoč pollitrskih pločevink, kar je štirikrat več kot prej.
Zaradi težav v dobavi ob začetku pandemije je cena aluminija precej narasla. Nato sta cene navzgor potiskala tudi vojna v Ukrajini in sprejetje sankcij proti Rusiji, ki proizvede okrog šest odstotkov vseh globalnih kapacitet aluminija.
S spremenjeno konzumacijo piva je prišlo tudi do sprememb v distribucijskem modelu. Prodaja piva v restavracijah in barih običajno poteka po tritirnem modelu: Proizvajalec pivo proda distributerju, ta pa dalje barom in restavracijam. Čeprav morajo zaradi kompleksne logistike uporabljati posrednike, pa pivovarji uspejo zadržati dovolj visoke marže, in sicer na račun končnega potrošnika, ki je pripravljen za pivo v baru plačati več kot za tistega, ki ga spije doma.
Pri domači potrošnji posrednik v obliki distributerja običajno odpade, a so proizvajalci pripravljeni sprejeti nižjo ceno, saj imajo trgovci večje stroške s promocijo, maloprodajni trg pa je tudi zelo konkurenčen. A zaradi oligopola pivovarji lahko še dosežejo višje marže kot proizvajalci drugih pijač, saj običajno dva ali trije proizvajalci obvladujejo od 70 do 80 odstotkov trga.
Analiza konkurence
Bloombergovi analitiki so se v analizi stanja v regiji osredotočili na dve največji pivovarni v vsaki regiji, in sicer glede na kriterij prodaje. Le v Sloveniji so v analizo vzeli le največjo – Pivovarno Union Laško –, saj je imela druga največja manj kot milijon evrov prihodkov. Največje pivovarne v regiji so v letu 2020 – ob začetku epidemije – v povprečju beležile 13-odsotni padec prodaje. V letu, ki je sledilo prvemu pandemskemu letu, so vse analizirane družbe beležile krepko rast prodaje in uspešno okrevale. Vendar prodaja še vedno zaostaja za tisto iz leta 2019.
Le pivovarne v Srbiji so se v letu 2021 lahko v primerjavi z zadnjim predpandemskim letom pohvalile z rastjo prodaje. Količinsko je bila, ker so bile še vedno v veljavi nekatere koronske omejitve, prodaja v vseh državah nižja kot v letu 2021, a so v Srbiji z višjimi cenami uspeli obrniti trend.
Največji padec prihodkov sta beležila pivovarja na Hrvaškem, kjer veliko piva spijejo turisti, ki jih je bilo v času epidemije precej manj. Pivovarna Laško Union je medtem v letu 2020 doživela sedemodstotni padec prihodkov iz prodaje, ki so zdrsnili na 145,6 milijona evrov, nato pa se v letu 2021 okrepili za 13 odstotkov, na 165,6 milijona evrov.
Naša največja pivovarna izstopa po prodaji piva na tujih trgih; s povprečno več kot 30-odstotno prodajo piva na tujih trgih se je zavihtela na prvo mesto lestvice po tem kriteriju. Večino sicer prodajo drugim družbam znotraj skupine Heineken. Ker je kupna moč v Sloveniji precej višja kot v drugih državah, je Pivovarna Laško Union po prihodkih iz leta 2021 druga največja pivovarna v regiji.
Poslovanje v regiji Adria je za največje pivovarje dobičkonosno. Na to vpliva več dejavnikov, od nižjih stopenj davka do manjše diverzifikacije na trgu ter večjih marž in večje pogajalske moči zaradi manjše konsolidacije trgovcev.
Razmerje med dolgom in EBITDA kaže, da imajo največji pivovarji v regiji še vedno dovolj velik denarni tok in nizko zadolženost. Ob tem velja poudariti, da morajo biti, ker gre za družbe, ki so del večjih organizacij, njihove poteze vedno v skladu s poslovno politiko skupine. Na konsolidirani ravni imajo ti pivovarji precej večjo zadolženost, domača hčerinska podjetja pa imajo marsikdaj zavezane roke, ko gre za sprejemanje odločitev o zunanjem financiranju.
Obeti
Nespodbudno makroekonomsko okolje, višje obrestne mere, rast inflacije in posledično padec razpoložljivega prihodka bodo gotovo negativno finančno vplivali na poslovanje pivovarjev. Ob vse večji grožnji recesije bodo potrošniki pogosteje posegali po cenejšem pivu, namesto v lokalih ga bodo raje pili doma, kjer bo cenejše.
Na dolgi rok je pričakovana rast potrošnje butičnega "kraft" piva, ki ga proizvajajo manjše pivovarne. A to bo lahko pozitivno vplivalo tudi na največje igralce na trgu. Ti imajo veliko možnosti za investicije; bodisi za razvoj lastnih novih blagovnih znamk bodisi za prevzeme manjših igralcev. Večja priljubljenost tovrstnega piva bo, menijo Bloombergovi analitiki, na dolgi rok pozitivno vplivala tudi na največje pivovarje v regiji.
Pričakujejo, da bo večje tudi povpraševanje po pivu trgovskih blagovnih znamk, a menijo, da to ne bo opazneje vplivalo na poslovanje velikih igralcev v regiji, čeprav ima regija precej slabši ekonomski položaj kot zahodne države.