.webp){kind=icon}
Ministrstvo za finance (MF) in Banka Slovenija (BS) sta pristopila k spremembi zakonodaje za rešitev problematike zmanjšane kreditne sposobnosti prebivalstva. Ob januarskem dvigu minimalne plače ugotavljata, da se je kreditna sposobnost kreditojemalcev s prihodki do povprečne plače pomembno zmanjšala. S prilagoditvijo zakonodaje bi želeli omejiti vpliv vsakokratne korekcije minimalne plače.
Januarja je Združenje bank Slovenije (ZBS) opozorilo, da se bo ob zvišanju minimalne plače zvišal tudi delež tistih, ki prejemajo minimalno plačo, posledice pa bodo izjemno negativne za najem kreditov.
V skladu s sklepom o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva mora potrošniku po plačilu vseh obrokov iz naslova kreditnih pogodb vsak mesec ostati najmanj znesek v višini 76 odstotkov minimalne bruto plače, kot jo določa zakon, ki opredeljuje minimalno plačo. Po novem je ta znesek določen pri 914 evrih. Če potrošnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, se znesek še dodatno zviša.
Preberi še
Bo Banka Slovenije morala omiliti pogoje za kreditiranje prebivalstva?
Ob zvišanju minimalne plače večji delež zaposlenih z minimalno plačo in manj kreditno sposobnih.
13.01.2023
V ZBS so takrat naredili izračun kreditne sposobnosti za dobo 20 let, za katero je v bankah sklenjenih največ stanovanjskih kreditov:
- za posameznika s povprečno plačo,
- za par s povprečnima plačama ter
- za par s povprečnima plačama in dvema otrokoma.
Kot smo poročali, je posameznik s povprečno neto plačo pred dvigom minimalne plače lahko najel maksimalno 89.692 evrov kredita s fiksno obrestno mero, po dvigu pa bo ta znesek nižji za 17.541 evrov (72.151 evrov).
Par je lahko pred dvigom minimalne plače najel najvišji možen kredit v višini 179.385 evrov, ta znesek pa bo sedaj nižji za 35.082 evrov (144.303 evrov).
Kreditna sposobnost para s povprečnima plačama in dvema otrokoma je pred dvigom minimalne plače znašala 90.264 evrov, po dvigu pa bo nižja za 35.082 evrov (55.182 evrov).
Ukrep omejitve kreditiranja prebivalstva je v veljavi od novembra 2019 in je bil maja leta 2022 prilagojen. Namen ukrepa je bil vzpostaviti minimalne kreditne pogoje za nova posojila in omejiti prekomerno zadolževanje potrošnikov.
