Je strah delničarjev Krke pred rusko nacionalizacijo upravičen?

Ruski predsednik Vladimir Putin je pred tednom dni podpisal odredbo, ki določa poseben postopek za prodajo podržavljenega premoženja kot odgovor na sankcije proti Rusiji. V Kremlju sicer niso navedli, katera sredstva bodo prodana v skladu z novo odredbo, a se je strah kljub temu naselil med delničarje Krke, saj novomeški farmacevt tam ustvari petino prihodkov od prodaje.

Odlok pospešuje državno registracijo lastništva, je poročal Bloomberg. Za vodenje takšnih poslov je bila imenovana državna banka Promsvyazbank. Moskva je prav tako pospešila nacionalizacijo premoženja v lasti ruskih vlagateljev, ki imajo pogosto tuje potne liste oziroma so obtoženi ekstremizma ali korupcije.

V treh letih zasegli za skoraj 50 milijard dolarjev premoženja

To sicer ni nekaj novega, saj so ruske oblasti že od začetka leta 2022 zasegle tuje premoženje ali izgnale podjetje iz države. Skupna vrednost zaseženega premoženja od leta 2022 je do junija letos dosegla 3,9 bilijona rubljev (47 milijard dolarjev), so sporočili iz moskovske odvetniške pisarne Nektorov, Saveliev & Partners, ki jih povzema Reuters.

V odgovor na to, kar Rusija imenuje nezakonita dejanja Zahoda, je Putin v zadnjih treh letih podpisal odloke, ki dovoljujejo zaseg zahodnega premoženja. Med drugim so bili v to vpleteni tako nemški Uniper kot danski pivovar Carlsberg.

Čeprav Krka od začetka vojne v Rusiji posluje nemoteno, kar je na zadnji skupščini poudaril tudi predsednik uprave Jože Colarič, pa so se nekateri delničarji očitno odločili za unovčevanje dobičkov in izstop iz podjetja. Vrednost delnice Krke je od rekordnih 225 evrov upadla 13 odstotkov. 

Tako kot že vse dni ta teden se delnice Krke tudi v današnjem trgovanju na Ljubljanski borzi cenijo. Do 11.30 so izgubile 1,27 odstotka vrednosti, povpraševanje pa je veliko, z njimi je bilo sklenjenih že za tri milijone evrov poslov.

 

Kaj pravijo analitiki?

Zbrali smo nekaj mnenj analitikov, ki spremljajo poslovanje Krke. Vprašali smo jih, kaj bi privatizacije Krkine tovarne v Rusiji pomenila za samo Krko, in za kako veliko nevarnost gre. Analitiki se strinjajo, da bi morebitna nacionalizacija za Krko pomenila relativno hud udarec – a se razhajajo v oceni verjetnosti takšnega scenarija.

"Grožnja je realna, saj je Rusija v bližnji preteklosti že nacionalizirala nekatere tuje družbe, a v tem trenutku gre predvsem za merjenje moči med velesilami in upamo lahko, da se napovedi ne bodo uresničile," ocenjuje Rok Brezigar, upravitelj premoženja pri NLB Skladih.

Krka približno petino prihodkov ustvari v Rusiji, pri čemer lokalna proizvodnja pokrije okoli 75 odstotkov prodaje na tem trgu. V prvem polletju so na ruskem trgu dosegli 12-odstotno rast, s čimer so ohranili prvo mesto med mednarodnimi proizvajalci generičnih zdravil. Največji delež, 83 odstotkov prodaje, so prispevala zdravila na recept.

Krka ima sicer dolgoletno prisotnost in dobre izkušnje na ruskem trgu, kar bi ji lahko po njegovi oceni v teh razmerah precej koristilo za krmarjenje skozi negotove razmere. "Zaradi teh tveganj je razumljivo, da so vlagatelji zaskrbljeni, a gre za geografsko razpršeno farmacevtsko družbo s pomembno prisotnostjo tudi zunaj Rusije," poudarja Brezigar.

Po izračunih Vladana Pavlovića iz družbe Ipopema Securities bi izguba ruskega trga pomenila odpis vrednosti do 155 milijonov evrov. Kot sicer pravi, ne gre vleči hitrih zaključkov: "Dvomim, da bo Krkina tovarna na seznamu za nacionalizacijo, saj obstaja veliko drugih, precej večjih podjetij, ki bi lahko bili tarča." Poleg tega po njegovem mnenju Slovenija ni v ospredju razprav in ukrepov.

Tudi Lojze Kozole, analitik pri borznoposredniški hiši Ilirika, ocenjuje, da so tovrstne grožnje, vsaj kar zadeva farmacevtski sektor oziroma zdravila na recept, predvsem politična retorika. "Nekateri špekulirajo, da gre v resnici za makroekonomski signal, da ruske oblasti iščejo načine za zmanjšanje povpraševanja po devizah in s tem za ublažitev pritiska na rubelj," pravi Kozole.

Takšni ukrepi bi namreč lahko po njegovih besedah ogrozili lastno preskrbo Rusije z zdravili, kar bi imelo resne zdravstvene, socialne in politične posledice, saj bi oblast s tem tvegala nezadovoljstvo dela svojega volilnega jedra oziroma bolje rečeno politične podpore, torej starejše populacije.

"Če bi kljub temu prišlo do kakršne koli prisilne prodaje ali spremembe lastništva Krkine tovarne v Rusiji oziroma, če bi prišlo, do morebitne prekinitve sodelovanja s tujimi proizvajalci zdravil na recept, bi bile prizadete številne evropske družbe, ne le Krka," dodaja Kozole. Po njegovi oceni bi to pomenilo ekstremen in malo verjeten scenarij.

Da je situacija še vedno zelo nejasna, poudarja tudi Henning Esskuchen, vodja raziskav delnic za Srednjo in Vzhodno Evropo pri Erste Group. "Za zdaj uporaba obresti od zamrznjenih sredstev ni sprožila kakšnega posebnega ruskega odgovora v smislu zasegov premoženja," pojasnjuje. Kot pravi, ima popolni zaseg zamrznjenih ruskih sredstev drugačno pravno naravo in se obravnava precej previdno. "Zaradi tega bo postopek zelo dolgotrajen, če bo sploh izvedljiv," meni Esskuchen.

Dopolnjeno z aktualnimi podatki z borze.