Zahodne države so se leta mučile s tem, kako bi lahko uporabile sredstva ruske centralne banke, deponirana v tujini, za podporo ukrajinski vojski in obnovo njenega uničenega gospodarstva. Mnogi evropski uradniki so bili skeptični, saj jih je skrbelo, da bi to lahko pomenilo nezakonito razlastitev. Zdaj, ko predsednik Donald Trump umika ameriško finančno podporo Ukrajini in se evropske vlade trudijo zapolniti vrzel, voditelji v regiji odlašajo s temi zadržki in postajajo bolj radikalni v svojem pristopu.
Skupina sedmih industrializiranih držav se je že dogovorila, da ruska sredstva ostanejo nedotaknjena, vendar Ukrajini dovolijo, da izkoristi dobiček, ki ga ustvarijo. Nov predlog, o katerem razpravljajo države članice Evropske unije, bi šel še dlje in bi omogočil, da se ruski denar uporabi za zagotavljanje posojil Ukrajini. Vlada v Kijevu jih morda nikoli ne bo morala vrniti, razen če se ruska vlada strinja, da bo svoji sosedi povrnila škodo, ki jo je povzročila vojna. Blok ravna izjemno previdno, saj se zaveda, da bi popoln zaseg sredstev lahko države članice izpostavil ogromnim potencialnim obveznostim.
Kako bi vse to delovalo?
V skladu s prvim načrtom, dogovorjenim leta 2024, države G7 zagotavljajo Ukrajini posojila, ki jih je treba odplačati z obrestmi, pridobljenimi od ruskih tujih sredstev, ki so jih zamrznile po ruski invaziji na državo leta 2022. EU se je strinjala, da bo Ukrajini prek te pobude zagotovila 45 milijard evrov posojil. EU zdaj razpravlja o zamisli o uporabi samih sredstev za sprostitev približno 140 milijard evrov novih posojil Kijevu. Rusija ne bi izterjala sredstev, ki se nahajajo v bruseljski evropski depozitarni instituciji Euroclear, razen če se ne bi strinjala, da plača za obnovo Ukrajine.
Da bi pomirila vlado Belgije, ki gosti Euroclear in je izrazila zaskrbljenost, da bi lahko ostala breme za več deset milijard evrov, če bi Rusija uspešno tožila za vračilo denarja, bi EU sklenila "prilagojeno pogodbo o dolgu" z 0-odstotno obrestno mero, ki bi se sprožila, če bi bil Euroclear prisiljen izpolniti morebitne prihodnje ruske terjatve. Belgija želi zagotoviti, da so ta jamstva pravno trdna. Načrte EU podpirata tudi Združeno kraljestvo in Kanada, medtem ko se ZDA in Japonska še nista odločili, ali se bosta pridružili pobudi.
Bloomberg
Katera ruska sredstva so bila zamrznjena?
EU, G7 in Avstralija so zamrznile približno 280 milijard dolarjev sredstev ruske centralne banke v obliki vrednostnih papirjev in gotovine. Največji del denarja je v Evropi, saj je ruski predsednik Vladimir Putin leta 2018 po prejšnjih valih sankcij umaknil večino sredstev svoje centralne banke iz ZDA. Sankcije, uvedene proti uglednim ruskim posameznikom, so do marca 2023 zamrznile dodatnih približno 58 milijard dolarjev sredstev, vključno z domovi, jahtami in zasebnimi letali, je takrat v izjavi sporočilo ameriško ministrstvo za finance.
Kako bi Ukrajina uporabila dodatna sredstva?
O tem se še razpravlja, vendar bi se na splošno dodatno financiranje uporabilo za nakup orožja, okrepitev ukrajinske obrambne industrije in zadovoljevanje njenih gospodarskih potreb. Vlada v Kijevu obupno potrebuje denar: Mednarodni denarni sklad je ocenil, da bo njena finančna vrzel v naslednjih štirih letih znašala 65 milijard dolarjev.
Medtem ko Moskva neusmiljeno bombardira ukrajinska mesta in uničuje energetsko infrastrukturo, predsednik Volodimir Zelenski prosi zaveznike, naj pošljejo več sistemov protizračne obrambe in raket daljšega dosega za napad na vojaške cilje globoko v Rusiji. Trump želi, da Evropa plača za to orožje, zato je bil vzpostavljen poseben program javnih naročil, da lahko Ukrajina kupi ameriško vojaško opremo s sredstvi, ki jih večinoma zagotavljajo evropski partnerji.
Zakaj EU preprosto ne vzame in porabi zamrznjenih ruskih sredstev?
Za to obstajajo precedensi: Po invaziji na Irak leta 2003 in strmoglavljenju njenega voditelja Sadama Huseina je ameriški predsednik George W. Bush odredil zaseg 1,7 milijarde dolarjev iraških sredstev, shranjenih v ameriških bankah, od katerih je bil del namenjen plačilu plač iraških vladnih uslužbencev. Leta 1996 so ZDA zasegle kubanska sredstva in jih kasneje uporabile za pomoč družinam treh Američanov, ki so umrli, ko so kubanske oborožene sile sestrelile njihova letala.
Težava za EU je, da bi se zaseg in poraba ruskih sredstev lahko razumela kot krajo, tudi če bi jo izvedla skupina močnih vlad v skladu s pravno zavezujočim sporazumom. Praviloma se zasegi zakonitega premoženja zgodijo le, če sodišče odloči, da gre za premoženjsko korist, pridobljeno s kaznivim dejanjem. Ruska invazija na Ukrajino očitno krši mednarodno pravo, vendar to ne pomeni, da se sredstva njene centralne banke štejejo za nezakonito pridobljeno premoženje.
Rusija ne more repatriirati ali uporabiti sredstev. Prav tako države EU ne morejo odvzeti svojega zakonitega lastništva nad premoženjem. Zato so bili ukrepi G7 in EU zasnovani tako, da se denar uporabi, ne da bi ga dejansko odstranili iz sistema Euroclear.
Francija, Nemčija in Evropska centralna banka so opozorile na tveganje, da bi zaseg ruskega premoženja lahko vplival na svetovno finančno stabilnost in status evra kot rezervne valute. Obstaja zaskrbljenost, da bi Rusija in Kitajska, njena močna dejanska zaveznica, lahko spodbudili vlagatelje iz držav v razvoju, da dvignejo denar iz zahodnih bank, kar bi razdrobilo svetovni finančni sistem.
Kaj je Rusija povedala o načrtih EU?
Moskva prikazuje zahodne pritiske k mobilizaciji svojih sredstev v podporo Ukrajini kot kršitev osnovnega načela svetovnega gospodarskega sistema – svetosti zasebne lastnine.
Rusija je zagrozila z povračilnimi ukrepi, ki bi lahko vključevali zaplembo premoženja 'neprijaznih' držav, ki se hrani v njenih lastnih bankah, ki jih je na začetku konflikta prav tako zamrznila. Putin je oktobra podpisal odredbo, ki omogoča hitro prodajo državnega premoženja po posebnem postopku, kar povečuje tveganje, da bi lahko bila podjetja v tuji lasti nacionalizirana in prodana kot povračilo za uporabo ruskih deležev v tujini za podporo Ukrajini.
Ali je bilo torej kakšno rusko premoženje zaseženo v celoti?
Da. Med njimi so bile jahte, povezane z ruskimi milijarderji, ki so jih lokalni organi pregona zasegli na Fidžiju in v Španiji kmalu po invaziji na Ukrajino leta 2022 na zahtevo ameriških oblasti.
Ameriški urad za nadzor tujega premoženja je enega od milijarderjev, Sulejmana Kerimova, označil za del skupine oligarhov, ki so se okoristili s korupcijo v ruski vladi. Viktor Vekselbergova jahta Tango, vredna 99 milijonov dolarjev, je bila povezana z domnevnimi bančnimi goljufijami, pranjem denarja in kršitvami sankcij. ZDA so zasegle tudi hiše v lasti Kerimova, Vekselberga in še enega ruskega milijarderja, Olega Deripaske.
— S pomočjo Anthonyja Halpina in Jonathana Browninga
.webp){kind=icon}
