Rekordna žetev pšenice, a manj dobička za kmete

Rekordna žetev pšenice v letu 2025 je prinesla močno rast pridelka v regiji Adria, ne pa tudi rasti prihodkov za pridelovalce. V Srbiji in na Hrvaškem se je pridelava na letni ravni povečala za skoraj 30 odstotkov, tudi druge države v regiji pa so zabeležile dvomestno rast pridelka. Hkrati so cene pšenice na evropskih borzah še naprej padale, kar odraža globalni presežek ponudbe.

S tem se znova odpira znani paradoks domačega kmetijstva: večja proizvodnja ne pomeni tudi večje dobičkonosnosti. V razmerah omejenih skladiščnih zmogljivosti, slabše kakovosti pridelka in odvisnosti od izvoza surovine rast ponudbe dodatno pritiska na odkupne cene ter zmanjšuje prihodke proizvajalcev.

Kmetijstvo v regiji Adria dosega pridelke pšenice na ravni evropskega povprečja (6,3 t/ha). Hrvaška je nekoliko nad tem povprečjem s pridelkom okoli 6,7 t/ha, medtem ko sta Severna Makedonija ter Bosna in Hercegovina pod povprečjem, s pridelki okoli 4,4 in 3,9 t/ha. Prvi podatki po lanski zimski setvi nakazujejo še eno potencialno rekordno žetev, ob povečanju površin pod pšenico za približno 10 odstotkov na Hrvaškem in 5 odstotkov v Srbiji.

Cena pšenice na glavnem evropskem referenčnem trgu, pariški borzi, se giblje nekoliko pod 200 evri na tono prvovrstne pšenice. Od začetka leta 2025, ko je znašala okoli 240 evrov, beleži padajoč trend in je v začetku septembra, po potrditvi rekordne žetve, padla na približno 170 evrov na tono. Na začetku letošnjega leta je sledil blag odboj, ki so ga spodbudile geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu.

Največji hrvaški odkupovalec, skupina Žito, je marca objavil odkupno ceno 173 evrov na tono za pšenico tretjega razreda, kar je več kot v času žetve, ko so se cene gibale med 150 in 160 evri na tono. V Srbiji je bila cena na Novosadski borzi surovin v istem obdobju okoli 180 evrov na tono. Po lanski žetvi, se je najbolj splačalo pšenico skladiščiti, saj so bile takrat cene najnižje. A kar 98 odstotkov kmetov na Hrvaškem nima skladiščnih zmogljivosti. Če bi jih imeli, bi danes lahko dosegli višje cene. Srbija ima skladiščne zmogljivosti za skoraj celoten letni pridelek, zato je časovna arbitraža dostopna večjemu številu kmetov. Treba je poudariti, da večina pšenice v regiji spada v nižji, tretji razred, ki dosega nižje cene. Zato so odkupne cene na Hrvaškem in v Srbiji večinoma pod evropskim referenčnim nivojem.

Ameriško ministrstvo za kmetijstvo letos pričakuje rekordno žetev pšenice, zlasti v Evropi. Ob upoštevanju zalog iz preteklega leta to pomeni nadaljnji pritisk na cene pšenice. Trgi za zdaj ne pričakujejo, da bi se konflikt na Bližnjem vzhodu pomembneje prelil v višje cene pšenice prek motenj v dobavi mineralnih gnojil. Kljub temu je v drugi polovici leta pričakovati višje cene hrane, predvsem koruze, ne pa pšenice.

V tem kontekstu se vse pogosteje omenjajo načrti za širitev mlevskih zmogljivosti in krepitev domače prehrambne industrije. Vendar je izvajanje takšnih projektov počasno, učinki pa bodo vidni šele srednjeročno. Do takrat bo kmetijstvo izpostavljeno istemu vzorcu: rekordne žetve, padec cen in pritisk na dobičkonosnost proizvajalcev.

Pričakuje se, da se bo cena pšenice tretjega razreda med žetvijo leta 2026 gibala v razponu od 150 do 160 evrov na tono zaradi visoke globalne ponudbe in nakopičenih zalog, medtem ko se bo pšenica prvega (ekstra) razreda verjetno še naprej trgovala okoli 200 evrov.