Upad svetovnih cen sladkorja znižuje stroške živilskih podjetij v regiji Adria, hkrati pa povečuje pritisk na omejeno domačo proizvodnjo, zaradi česar regija ostaja izrazit price taker na mednarodnem trgu – ker večina držav nima pomembnejše proizvodnje, se lokalne cene oblikujejo predvsem glede na globalne cene.
V regiji Adria večje količine sladkorne pese pridelujejo Srbija (okoli dva milijona ton), Hrvaška (okoli 400 tisoč ton) in Slovenija (okoli devet tisoč ton), medtem ko Bosna in Hercegovina ter Severna Makedonija nimata pomembnejše proizvodnje. Posledično so ti trgi strukturno odvisni od uvoza, lokalna dinamika pa se primarno nanaša na trgovino, logistiko in predelavo.
Po pridelku na hektar je slika drugačna. Slovenija dosega največji pridelek, okoli 62 ton na hektar, sledi Hrvaška (57 t/ha), nato Srbija (52 t/ha). Kljub temu zaradi bistveno večjih posejanih površin Srbija ostaja prepričljivo največji proizvajalec v regiji in edina država, ki proizvede dovolj sladkorja za pokritje domačega povpraševanja, občasno tudi z izvoznim presežkom. Industrijska infrastruktura odraža to asimetrijo. V Srbiji imajo tri pridelovalce sladkorja, medtem ko imata Hrvaška in Bosna in Hercegovina po enega. Posebnost bosansko-hercegovskega trga je uporaba uvoženega sladkornega trsa kot surovine, medtem ko proizvodnja na Hrvaškem in v Srbiji temelji predvsem na predelavi domače sladkorne pese.
Na svetovnem trgu sladkorja trenutno prevladuje presežek ponudbe, ki je cene znižal na približno 350 ameriških dolarjev na tono. To je blizu najnižjih ravni od leta 2023, ko je cena zaradi slabih vremenskih razmer v državah z največjo proizvodnjo dosegala skoraj 800 dolarjev na tono. Ključni dejavnik današnjih nizkih cen je močan pridelek v Braziliji, največji svetovni proizvajalki in izvoznici. Pričakovanja o nadaljnjem povečanju proizvodnje v prihajajoči sezoni dodatno krepijo pritisk na cene. Za evropske proizvajalce je pomembna cena belega sladkorja znotraj EU, ki se je v zadnjih dveh letih znižala za skoraj 40 odstotkov. Nemški Südzucker AG, eden največjih svetovnih proizvajalcev sladkorja iz sladkorne pese, s svojo delnico sledi gibanju cen sladkorja, pri čemer je ta od vrha leta 2023 do danes upadla za približno 50 odstotkov.
Nižje globalne cene sladkorja različno vplivajo na regionalno gospodarstvo. Po eni strani znižujejo stroške surovin za živilska podjetja, kot so Atlantic Grupa, Podravka in Vitaminka, kar lahko poveča njihove dobičkovne marže. Po drugi strani nižje cene zmanjšujejo prihodke proizvajalcev in povečujejo dolgoročno negotovost v sektorju, zlasti v okolju naraščajočih stroškov energije.
Padec cen sladkorja bi lahko hkrati prispeval k stabilizaciji inflacije hrane, ki v večini držav regije Adria ostaja nad ciljnimi ravnmi centralnih bank. Glede na pomemben delež hrane v potrošniški košarici – v povprečju 28 odstotkov v regiji – bi nižji stroški ključnih inputov lahko imeli dezinflacijski učinek. Če se bo globalni presežek nadaljeval, bo regionalni trg sladkorja tudi v prihodnje primarno odvisen od zunanjih dejavnikov, pri čemer bodo koristi imeli kupci in živilski sektor, medtem ko bodo proizvajalci ostali pod pritiskom nižjih cen.
