Po večletni dominaciji na globalnih kapitalskih trgih skupina Veličastnih sedem (ali v izvirniku Magnificent seven) v začetku leta 2026 vstopa v fazo bolečega treznjenja. Medtem ko je prejšnje obdobje zaznamovala brezpogojna evforija okoli generativne umetne inteligence (AI), se je fokus vlagateljev drastično premaknil s prihodnjih obljub o dominaciji na trenutno operativno disciplino. Trg ne nagrajuje več zgolj omembe AI potenciala, temveč vsako napoved širjenja ocenjuje skozi prizmo tveganja, saj dvomi, da so vrednotenja dosegla vrh, ki ga trenutni poslovni rezultati, kljub tehnološkemu napredku, težko upravičujejo.
Neposredna posledica tega skepticizma je osredotočenost na ogromne kapitalske izdatke (CapEx), ki so od gonilnikov rasti postali glavni kamen spotike za tehnološke velikane. Meta, Alphabet, Amazon in Microsoft so trg presenetili z napovedjo kolektivnih načrtov porabe, ki za leto 2026 dosegajo 700 milijard dolarjev, kar predstavlja skoraj 60 odstotkov povečanje vlaganj v primerjavi z letin 2025. Ta agresivna gradnja podatkovnih centrov in AI infrastrukture vzbuja utemeljen strah, da dejanska monetizacija novih tehnologij ne bo mogla slediti rasti stroškov, s čimer se nekdanji generatorji denarnega toka spreminjajo v kapitalno intenzivne sisteme z zelo vprašljivim kratkoročnim donosom investicije.
Tak pritisk na bilance je povzročil ostro diferenciranje znotraj same skupine, kjer se zmagovalci ne izbirajo več po viziji, temveč po stroškovni učinkovitosti. Apple je tako zabeležil najmanjši upad, prav zato, ker je ohranil konservativen pristop z nizkim Capexom, s čimer je ohranil zaupanje vlagateljev, ki v negotovih časih iščejo stabilne denarne tokove. Na drugi strani ostaja Nvidia edini akter, ki neposredno profitira, saj se masovni stroški njenih konkurentov neposredno prelijejo v njeno blagajno preko prodaje čipov. Hkrati Tesla doživlja lastno krizo; upad prihodkov od prodaje električnih vozil in oslabitev dobička jo dodatno izolirata, kar potrjuje, da za status tehnološkega vodje v letu 2026 stara slava in obljube o avtonomni prihodnosti nista dovolj.
Potencialni pritisk na obstoječe tehnološke voditelje ustvarja tudi napovedani IPO podjetja OpenAI, ki bi konec leta 2026 lahko postal največji izhod na borzo v zgodovini. Takšen korak bi lahko preusmeril pomemben del likvidnosti s trga in spodbudil vlagatelje k rebalansiranju portfelja znotraj skupine Veličastnih sedem, zlasti če OpenAI pridobi status neposrednega, samostojnega AI merila. Ker podjetje še vedno beleži izgube, merjene v milijardah dolarjev, bi javna valorizacija še dodatno izostrila fokus trga na vzdržnost in monetizacijo AI modelov. Za Microsoft in Nvidio, ki sta hkrati ključna investitorja v OpenAI, bi ta IPO lahko pomenil velik knjigovodski dobiček, pa tudi začetek obdobja, v katerem se bo lastna AI strategija merila neposredno z uspehom podjetja, ki je sprožilo aktualni val umetne inteligence.
