Ali je mogoče zaslužiti s kmetijstvom in ali je vanj mogoče investirati? Kmetijstvo je precej širši sektor od posameznih podjetij in predstavlja pomemben del globalnega trga surovin. Na mednarodnih borzah je najlažji način vlaganja v kmetijstvo prek kmetijskih ETF skladov in delnic "agribusiness" podjetij.
Vlagatelji se lahko izpostavijo kmetijstvu prek cen surovin, kot so koruza, soja, sladkor in kava, katerih rast neposredno povečuje vrednost naložbe. Drug način je vlaganje v delnice "agribusiness" podjetij, vključno s proizvajalci kmetijske mehanizacije, gnojil in hrane, kot so Deere & Co., Tyson Foods in Nutrien. Omenjena podjetja beležijo rast prihodkov, ko naraščata globalna proizvodnja hrane in povpraševanje po kmetijskih inputih.
Dva enostavno dostopna ETF sklada, ki omogočata vlaganje v kmetijstvo, sta Invesco DB Agriculture in iShares Agribusiness. Invesco DB Agriculture je 'commodity' ETF, ki vlaga v terminske pogodbe (futures) na kmetijske surovine, kot so koruza, pšenica, soja, sladkor in kava, ter tako omogoča neposredno izpostavljenost gibanju cen hrane. Po drugi strani je iShares Agribusiness delniški sklad, ki vlaga v globalna "agribusiness" podjetja, vključno s proizvajalci gnojil, semen in kmetijske mehanizacije.
V zadnjih štirih letih je Invesco DB Agriculture dosegel približno 26-odstotni donos, medtem ko je iShares Agribusiness ustvaril okoli 10-odstotni donos. To je manj v primerjavi s širšimi delniškimi indeksi, kot sta S&P 500 in Euro Stoxx 600, ki sta v istem obdobju dosegla približno 50- oziroma 30-odstotni donos. Kljub temu kmetijski ETF-i ponujajo diverzifikacijo, saj so njihovi donosi povezani s cikli cen hrane in ne izključno z gospodarskim ciklom in dobičkonosnostjo podjetij. Zato kmetijstvo predstavlja pomemben naložbeni razred, zlasti za vlagatelje, ki želijo razpršiti svoj portfelj. Omeniti velja tudi razmeroma visok dividendni donos pri ETF-u Invesco DB Agriculture, okoli 3,5 odstotka, v primerjavi s približno 1,1 odstotka indeksa S&P 500, zaradi česar je privlačen za vlagatelje, ki poleg izpostavljenosti cenam kmetijskih surovin želijo ustvarjati tudi reden dohodek.
Kmetijstvo je del širšega cikla surovin, kar je jasno razvidno iz indeksa cen hrane FAO, ki v zadnjih 25 letih v veliki meri sledi gibanjem širšega cikla surovin. Trenutno je indeks v padajoči fazi, kar kaže na umirjanje inflacijskih pritiskov, ki izvirajo iz globalnega trga surovin. Cene mlečnih izdelkov so se znižale zaradi obilne proizvodnje in visokih zalog v Evropi in ZDA, medtem ko je padec cen sladkorja posledica rasti proizvodnje v Indiji, Braziliji in na Tajskem. Cene svinjskega mesa so se znižale zaradi šibkega mednarodnega povpraševanja in zadostne ponudbe, zlasti v Evropi. Nasprotno pa cene žit padajo zaradi visokih globalnih zalog in dobrih letin. Skupno gledano prevladuje dejavnik obilne globalne ponudbe ključnih kmetijskih proizvodov, ki presega rast povpraševanja.
Čeprav je cikel kmetijskih surovin trenutno v padajoči fazi, kmetijstvo ostaja relevantna naložbena tema, zlasti v kontekstu diverzifikacije portfelja. Za vlagatelje v regiji Adria je to še posebej pomembno, saj so domača kmetijska in prehrambna podjetja neposredno povezana z globalnimi gibanji cen hrane in surovin. Čeprav lahko kratkoročni cikel omejuje donose, dolgoročni strukturni trendi kažejo, da ima kmetijstvo lahko stabilno vlogo v portfelju regionalnih vlagateljev, bodisi prek lokalnih delnic bodisi prek globalnih ETF-ov.
