Z denarjem nismo racionalni, ampak čustveni: kako pri tem pomaga finančna terapija

Finančna terapija, nekoč obrobna praksa, danes postaja nepogrešljiv del osebnega svetovanja, kjer se prepletata psihologija in finančno načrtovanje. V negotovih gospodarskih razmerah, ob naraščajočih življenjskih stroških in vse večji finančni anksioznosti, številni posamezniki ne potrebujejo samo finančnega svetovalca, temveč tudi terapevta.

Finančna terapija se osredotoča na globlje psihološke vzorce, ki vplivajo na naš odnos do denarja. Gre za interdisciplinarno prakso, ki združuje elemente psihoterapije, finančnega svetovanja in vedenjske ekonomije. Namenjena je posameznikom in parom, ki se spopadajo z občutki sramu zaradi dolgov, kroničnega zapravljanja, nezmožnosti varčevanja ali konfliktov v odnosih zaradi denarja.

Zanimanje za terapijo na področju odnosa do financ v zadnjih letih nedvomno narašča, meni doktorica znanosti in psihoterapevtka v podjetju Psihovital, Maja Kus Ambrož. "Vse več ljudi prepoznava, da odnos do denarja ni le stvar finančne pismenosti, temveč tudi notranjih prepričanj, vzorcev in čustev."

Kus Ambroževa, ki najpogosteje dela s posamezniki ali pari, ki doživljajo stres, konflikte ali tesnobo, povezano z denarjem, opaža vse več želje po razumevanju osebne zgodovine, ki vpliva na današnje finančne odločitve, pa naj gre za pretirano varčevanje iz občutka pomanjkanja, impulzivne nakupe zaradi čustvene praznine ali za nezmožnost vlaganja vase zaradi globoko ukoreninjenega občutka nevrednosti.

Denar je v partnerskih zvezah pogosto jabolko spora. Depositphotos

"Slovenci se vse bolj zavedamo, da zdravo ravnanje z denarjem ne pomeni le 'imeti dovolj', temveč predvsem znati ravnati v skladu s svojimi vrednotami in notranjim mirom," pravi.

Garati ni dovolj: kako miselnost oblikuje naš finančni uspeh?

Stres, povezan z denarjem, je zelo razširjen tudi na delovnem mestu. Več kot 90 odstotkov zaposlenih je v anketi podjetja BrightPlan iz leta 2024, ki je bila izvedena med Američani, zaposlenimi v izobraževanju, navedlo, da jih finance spravljajo v stres, 72 odstotkov pa jih je dejalo, da to negativno vpliva na njihovo duševno zdravje.

Med tistimi, ki najbolj občutijo posledice nezavednih finančnih vzorcev, so pogosto tudi podjetniki.

"Veliko delam s podjetnicami, ki se zavedajo, da se njihov vloženi trud in garanje ne poznata na finančnem področju, saj jih lahko nezavedne blokade ovirajo na vsakem koraku – npr. težko ovrednotijo svoje delo, si ne upajo zvišati cen za storitve, nimajo urejenega denarnega toka, se težko pogajajo, ne vidijo priložnosti, ki bi jim bistveno olajšale delo. Ampak če nas vodi prepričanje, da moramo garati, bomo pač garali, tudi če ni treba. A to lahko spremenimo," je prepričana psihoterapevtka Karolina Jovanoska, ki se ukvarja s finančnim coachingom.   

Jovanoska pomaga posameznikom, ki čutijo stres zaradi financ, naj gre za trgovalce, ki opazijo, da zaradi čustev ne sledijo svojim strategijam (in zaradi tega izgubljajo denar), ali za uspešne podjetnike, ki so sicer dosegli materialne cilje, a ob tem čutijo praznino in ne vidijo več smisla v ničemer. 

"Na finance v 80 odstotkih vpliva naša miselnost, torej odnos do denarja, 20 odstotkov pa je strategija," je povedala za Bloomberg Adria.

Dotakne se tudi vzorcev iz primarne družine, ki so med odločilnimi dejavniki vpliva na naš odnos oziroma ravnanje z denarjem. Sogovornica pove, da so ljudje pogosto zmedeni glede financ, ker niso imeli zdravih zgledov doma in so bili recimo priče finančnim travmam, izgubam ali pomanjkanju.

"Nekateri so gledali, kako se starši prepirajo zaradi denarja, in že zaradi tega ima denar slab priokus. Včasih je en starš v družini preveč zapravljal, drugi pa preveč zategoval pas in ne vemo, kaj je zdaj prav."

Ženske v podjetništvu so ene bolj ranljivih skupin v svetu financ. Depositphotos

Po besedah Karoline Jovanoske so naši finančni vzorci pogosto zasidrani veliko globlje, kot si mislimo. "Ko v otroštvu starši ne znajo ustrezno poskrbeti za naše čustvene ali materialne potrebe, pogosto razvijemo obrambne mehanizme, ki se potem izrazijo v odnosu do denarja," pojasnjuje. Lahko se kažejo v pretiranem varčevanju ali zapravljanju, pretirani velikodušnosti ali stalni zaskrbljenosti glede denarja.

Jovanoska poudarja, da ti vedenjski vzorci niso racionalni, temveč nezavedni odzivi na pretekle izkušnje, in so pogosto veliko močnejši od naše zavestne volje. "Dokler teh mehanizmov ne ozavestimo, jih težko spremenimo – tudi če vemo, da nam ne koristijo," opozarja.

Globalni preobrat: psihologi postajajo ključni del finančnih ekip

Globalne finančne institucije v svoje ekipe finančnih svetovalcev vse pogosteje vključujejo terapevte.

V ZDA nekatere borznoposredniške hiše, kot je Expressive Wealth, zaposlujejo celo klinične psihologe, da bi pomagali strankam prepoznati globoko zakoreninjene denarne vzorce in prepričanja. Ta pogosto izvirajo iz družinske dinamike in preteklih izkušenj – strokovnjaki pa to imenujejo čustvena dediščina.

Gre za koncept, po katerem naše finančne odločitve niso le stvar razuma in številk, temveč tudi emocionalnih izkušenj, ki se pogosto prenašajo iz generacije v generacijo. Integracija finančne terapije in psihologije postaja globalni trend iz dveh glavnih razlogov:

• Povečana ozaveščenost o čustvenih koreninah finančnih odločitev – dokazi kažejo, da brez razumevanja psiholoških vidikov stranke ne sledijo dolgoročno finančnim strategijam.

• Konkurenčna potreba finančnih institucij – z digitalizacijo in robosvetovanjem postajajo psihološki in terapevtski vidiki odločilni za ohranjanje dodane vrednosti.

Na razvitih globalnih finančnih trgih tako javni kot zasebni sektor vse bolj vlagata v povezovanje finančne stroke s področji čustvene inteligence in psihologije. Cilj teh vlaganj je omogočiti bolj trajnostne in premišljene finančne odločitve ter hkrati izboljšati kakovost svetovanja in podpornih storitev za stranke.

Ljudje se ne primerjamo več s sosedi, temveč z nedosegljivimi ideali

Tudi družbena omrežja igrajo vse pomembnejšo – pogosto tudi problematično – vlogo pri oblikovanju odnosa posameznika do denarja, porabe in občutka finančne varnosti. V zadnjih letih postajajo ključen dejavnik pri krepitvi finančnega stresa, nerealnih pričakovanj in škodljivih primerjav.

Na platformah, kot so Instagram, TikTok in YouTube, uporabniki pogosto prikazujejo stilizirane, glamurozne in nerealne podobe življenja – luksuzna potovanja, dragi avtomobili, urejeni domovi, modna oblačila. A za številnimi objavami se skrivajo sponzorstva, posojila ali celo najemi. Uporabniki se nezavedno začnejo primerjati s temi "idealnimi" življenjskimi slogi, kar vodi v občutek manjvrednosti in neuspeha.

Zaradi družbenih omrežij ljudje verjamejo, da imajo vsi okrog njih več denarja kot oni sami. Depositphotos

Priznano britansko psihoterapevtko na področju financ Vicky Reynal preseneča, da je uporaba družbenih omrežij povzročila do zdaj neviden porast inflacije življenjskega sloga. Ljudje svojih življenj ne primerjajo več s sosedovim, temveč s popolnoma nedosegljivimi življenjskimi slogi, ki jih prikazujejo osebe, plačane za to, da so videti bogate.

"Prisotna je skoraj manična raven družbene primerjave," pravi in pojasni: "Ljudje začnejo verjeti, da imajo vsi okoli njih več denarja kot oni. Veliko mojih strank je moških, ki se znajdejo pod izjemnim pritiskom, ker so najeli hipotekarna posojila, ki si jih niso mogli privoščiti, ali kupili avtomobile, ki so presegali njihove zmožnosti. Spopasti se morajo z občutkom, da jim je po lastnih merilih spodletelo – ali pa s sramom, ker ne morejo zagotoviti tistega, kar si je njihova družina želela ali pričakovala,” je Reynalova povedala za Guardian.

Skozi viralne vsebine se potrošnja prikazuje kot zabavna, sproščena in samoumevna. Ključniki, kot sta #treatyourself ali #spendday, so ustvarili novo kulturo zapravljanja, kjer se čustvena praznina ali stres blaži z nakupi, pogosto brez razmisleka o dolgoročnih posledicah.

Družbena omrežja tako ne le vplivajo na vedenje, ampak tudi spreminjajo kolektivni sistem vrednot – od varčevanja in zmernosti k takojšnjemu užitku.

A vpliv družbenih omrežij na naš odnos do financ ni samo negativen – digitalni svet ponuja vse več platform za finančno izobraževanje. Vzpenjajo se profili finančnih terapevtov, psihologov, ekonomistov in finančnih coachev, ki odkrito govorijo o dolgovih, čustvenem odnosu do denarja in finančnem okrevanju. To pa pomembno vpliva na širjenje informacij o finančni pismenosti, razbijanje tabujev in manjšanju občutka osamljenosti pri finančnih izzivih.