'Bed rotting': Kje je meja med zdravim odmorom in izogibanjem obveznostim

Trend, ki je postal popularen na TikToku pod imenom "bed rotting" (prevod z angl. gnitje v postelji), je obstajal že prej, le ne pod tem imenom.

Pomeni, da ure - ali celo dneve - preživite v postelji med gledanjem serij, brskanjem po družbenih omrežjih ali preprosto ne delate ničesar. Medtem ko nekateri to vidijo kot osebno nego, drugi kot lenivost, tretji kot ustvarjalni počitek, strokovnjaki opozarjajo na možne znake izgorelosti, stresa ali tesnobe.

Kje je meja med odmorom in izogibanjem resničnosti? Mnogim je težko povleči to črto.

"Včasih res potrebujemo počitek, toda težava nastane, ko gre za beg pred nečim," pravi Ana Sokolović, klinična psihologinja, psihoterapevtka in avtorica mentorskega programa Osvobodi se perfekcionizma.

"Telo včasih zahteva pasiven počitek, posebej ko je preplavljeno. Vendar pa težava nastane, ko to 'ležanje' in 'maratonsko gledanje serij ali spletnih vsebin postane način bega pred nalogami, občutki ali sprejemanjem odločitev," pojasnjuje.

Kako razločiti počitek od prokrastinacije?

Zakaj smo cel dan preživeli v postelji? Včasih nam je težko iskreno odgovoriti na to vprašanje. Kot pojasnjuje Sokolović, je ključna stvar, ki jo moramo upoštevati pri presojanju, ali je bed rotting dober ali slab, učinek oziroma posledica, ki jo prinaša.

"Če se po dnevu, preživetim v postelji, počutimo vsaj nekoliko bolj energično ali mirno, imamo zmožnost ukvarjanja z nalogami, ki so nam pomembne - to je bil verjetno potreben predah oziroma reset. Če pa se počutimo še bolj izčrpano, se grajamo, ker 'spet nismo nič naredili', in vstopamo v začarani krog izogibanja in nadaljnje prokrastinacije - tu verjetno gre za izogibanje spopadanju s težavami, ne za pravi počitek," pravi.

Včasih je razumljivo in zdravo upočasniti. Foto: Depositphotos

Nove oblike izčrpanosti v sodobnem svetu

Morda je paradoksalno, da nas počitek izčrpava, vendar je včasih res tako. Sokolović pojasnjuje, da so k temu prispevale okoliščine sodobnega sveta, ker niti ko ležimo, nismo mirni.

"Ko poskušamo 'počivati' v postelji, pogosto pravzaprav zapademo v še večji mentalni kaos - z neskončnim brskanjem, primerjanjem in informacijami, ki nas dodatno obremenjujejo," pravi.

Težava nastane, pojasnjuje, iz dveh razlogov. Prvič, imamo nešteto možnosti, drugič pa imamo pritisk, da moramo sprejeti pravilno odločitev.

"V tem kontekstu raste občutek, da izgubiš, če izbereš nekaj (določeno kariero, partnerja, pa tudi hobi), zato postane bolj privlačna strategija izogibanja sprejemanju odločitve z 'izključitvijo'. Odložena izbira ne more biti napačna izbira - in pušča možnost, da sprejmeš kakšno drugo," dodaja.

Še ena značilnost sodobnega načina življenja je usmerjenost k rezultatu, ki dodatno obremenjuje posameznike, da nenehno nekaj delajo in dosegajo. To ljudem ne pušča prostora za sproščujoč počitek, pojasnjuje psihoterapevtka, zato si mnogi šele v izolaciji, v postelji, lahko dovolijo, da ne delajo ničesar.

Čeprav je bed rotting pogosteje povezan z mladimi, ker je samo ime nastalo na družbenih omrežjih, trend ni omejen le nanje. Vendar Sokolović pravi, da lahko nekatere okoliščine, ki obkrožajo mlade danes, vplivajo na raven anksioznosti.

Gen Z in izgorelost

"Mladi so pogosteje 'stimulirani', oziroma preplavljeni s količino informacij, ki jih konzumirajo prek omrežij, v kulturi stalne dostopnosti, primerjanja in visoko postavljenih standardov. Če se to poveže z anksioznostjo, povezano z izbiro nadaljnjih kariernih korakov, strukturiranjem življenja, ekonomskimi pritiski in negotovostjo prihodnosti - lahko predvidevamo, da mlajši ljudje pogosteje posegajo po tej strategiji 'izključevanja'," pravi naša sogovornica.

Nekatere raziskave kažejo, da burnout ni več izjema, temveč nova norma za mnoge pripadnike generacije Z. Po raziskavi Cigne iz leta 2022 kar 91 odstotkov mladih zaposlenih iz te generacije občuti stalen stres, skoraj vsi, kar 98 odstotkov, pa kaže simptome izgorelosti.

"Beg v posteljo je lahko signal, da sta telo in psiha prestimulirana, preplavljeni ali preutrujeni. Bed rotting lahko služi kot strategija izogibanja sprejemanju ali uresničevanju odločitev, za katere oseba nima čustvenih, mentalnih ali fizičnih zmogljivosti," pravi Sokolović.

 

Digitalni detoks, bivanje v naravi, meditacija lahko pomirijo um in pripravijo osebo na soočanje z resničnostjo in novimi odločitvami. Foto: Depositphotos

 

Druge raziskave prav tako potrjujejo tezo, da je generacija Z pod večjim stresom - ali o njem vsaj pogosteje. "Recimo, raziskava Gallupa kaže, da 68 odstotkov pripadnikov generacije Z in mlajših milenijcev občuti stres večino dni, kar je več kot pri starejših generacijah.

Poleg stresa raziskave kažejo, da so manj zadovoljni s svojim delom v primerjavi z drugimi generacijami, mentalno zdravje pa je slabše.

Poleg visokih standardov in zahtev do generacije Z tu je tudi tehnologija, ki je vse naredila dostopnejše, hkrati pa je izničila meje med delom in zasebnim življenjem. Ljudje so preko telefona nenehno dosegljivi, preobremenjeni z obvestili in nekaj jim nenehno odvrača pozornost.

"Ta oblika izogibanja je torej odziv na preplavljenost in izčrpanost, ki lahko vsekakor kaže na povišano raven anksioznosti ali izgorelost," meni Sokolović.

Družbena omrežja pogosto navajajo, da se mladi pogosteje primerjajo z drugimi, ko opazujejo način življenja in uspeh vrstnikov ali znanih osebnosti, kar mnoge pripelje do pritiska, da izpolnijo nerealne standarde. 

Kaj lahko naredite namesto da "gnijete" v postelji

Če ste opazili, da redno preživljate dneve in ure v postelji, je naslednji korak, da se vprašate, kako se počutite po tem. Če se počutite bolj utrujeni in napeti, Sokolović pravi, da se ne smete grajati in obsojati, temveč poskusiti razumeti:

• Kako se dejansko počutite?

• Kaj potrebujete?

• Pred čim bežite v bed rotting?

 

Mali rituali so dobra zamenjava za bed rotting. Foto: Depositphotos

Psihologinja in psihoterapevtka navaja več koristnih načinov, kako se oseba dejansko pomiri in pripravi na nadaljnje funkcionalne korake, s katerimi lahko zamenjate bed rotting:

• Bivanje v naravi, namesto bivanja ob Netflixu ali brskanju

• Priporočilo je, da imate vsekakor čas v dnevu, ko niste ob zaslonih, zaželjen pa je tudi čas v tednu, ko ste vsaj nekaj ur na digitalnem 'detox-u'

• Pogovor z osebo, ki vam je psihološka podpora

• To je lahko blizka oseba, ki vas posluša  in razume, ali strokovnjak, kot je psihoterapevt.

• Mali 'self-care' rituali

• Pisanje dnevnika (kot način sproščanja potlačenih misli in čustev), ples, sprehod, mindfulness vaje, fizična aktivnost

• Bolj premišljena izbira hrane in uravnavanje ritma spanja.

Dodaja, da lahko naredite tudi korake, ki morda zvenijo banalno, vendar dejansko delujejo:

• Urejanje fizičnega prostora

• Odstranjevanje odvečnih stvari iz omare ali iz kuhinje, urejanje predalov ali polic lahko na primer prinese občutek razbremenitve zaradi odstranitve tistega, kar je nepotrebno ali nezaželeno

• Naj vam postelja služi le za spanje

• Če že brskate ali gledate serije, to delajte iz kakšnega drugega mesta. Ko vstanete, uredite posteljo - in naj bo to mesto, kamor se vračate, ko je čas za spanje

• Ob postelji držite naprave, ki vam pomagajo zaspati

• Na primer, white noise naprave ali vlažilec zraka ali knjigo namesto telefona ali televizorja.