Ljubljanska borza je ta teden podeljevala nagrade, mi pa smo spremljali okroglo mizo, kjer je beseda tekla o razvoju kapitalskih trgov. Vsi si želimo napredovanja, tudi da bi se Slovenija premaknila iz mejnih trgov, ki se jim angleško reče frontier markets, med trge v razvoju (s tujko se jim reče emerging markets). Kriteriji so znani, napovedi strokovnjakov, kdaj bi se to lahko zgodilo, pa so nas spustili na realna tla. Eden od sodelujočih na konferenci je denimo dejal:
"Ena ženska rodi otroka v devetih mesecih, dve pa ne v 4,5 meseca – ne gre na silo. Pozna 2030-a mogoče. Upam, da bom še pred upokojitvijo videl, kako BlackRockov sklad kot nor kupuje slovenska imena."
Gre za besede Danijela Delača, direktorja družbe InterCapital Securities. Svoje mnenje so izrazili tudi drugi - najdete ga tukaj.
Čestitke Hrvatom
In medtem ko Delač ugotavlja, da so hrvaški pokojninski skladi bolj navdušeni nad slovenskimi borznimi družbami kot nad hrvaškimi: "Imate boljše družbe. Trenutno nimamo tako velikih in tako likvidnih družb. To je dejstvo,", prav Hrvati na svoj način navdušujejo direktorja borznoposredniške hiše Ilirika Igorja Štembergerja. Ob morebitnem prevzemu Ljubljanske borze s strani hrvaške finančne agencije Fina je dejal:
"Bili so pametni [Hrvati], ravnali so modro. Vprašati se je, zakaj mi nismo ravnali tako. To je naš problem, ne njihov. Njim je treba čestitati, to so dejstva."
Kaj o prevzemu Ljubljanske borze meni nekdanji prvi mož Ljubljanske borze in nekdanji predsednik uprave NLB Draško Veselinović, preberite na povezavi.
Katera banka v Sloveniji je naslednja?
Prevzeme ali pa vsaj poskuse prevzemov bank smo v preteklih letih imeli priložnost spremljati tudi v Sloveniji. Število bank se je prepolovilo, zmanjšalo pa se je tudi število zaposlenih (po napovedih predsednika uprave največje banke pri nas, NLB, Blaža Brodnjaka, bodo do leta 2030 tudi pri njih precej kadrovsko shujšali). Šefica interesnega bančnega združenja ZBS Stanislava Zadravec Caprirolo je razmere komentirala takole:
"Zato bi bila nadaljnja konsolidacija pričakovana. Potreba po velikosti je v teh okoliščinah čedalje večja in razmere se v kratkem ne bodo spremenile."
Podrobneje v članku na povezavi.
Zakaj sploh moramo prijavljati odprte račune v tujini
Med Slovenci so precej popularni računi pri fintech podjetjih, kot so Bunq, N26, Revolut, Trade Republic in podobnimi, k temu verjetno precej prispeva, da so brezplačni. Po zdajšnjih pravilih je treba plačilni račun prijaviti finančni upravi v osmih dneh po odprtju, a mnogi tega ne storijo. Že pred časom smo poročali, da je med podatki ponudnikov teh računov in računov, ki so jih uporabniki prijavili Fursu, precejšnje razhajanje - okoli 100.000 računov ni bilo prijavljenih. A nekateri so mnenja, da bi se pravilo o prijavljanju računov lahko spremenila. Namestnik generalnega direktorja Fursa Peter Jenko je na Dnevu Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije po poročanju Finance.si dejal:
"Če že danes dobimo vse podatke o računih iz tujine od tujih finančnih ustanov, se je treba vprašati, zakaj jih morajo imetniki računov sploh prijavljati. Tudi slovenskih računov namreč ni treba prijavljati."
Da vas ne povozi čas ... ali tehnologija
Ta teden smo se poglobili tudi v trg dela prihodnosti. Tehnološki napredek danes je hiter, kar vpliva na delovna mesta. Za mlade, ki vstopajo na trg dela, to pomeni, da odločitev o študiju in karieri postaja vse bolj strateška. Za podjetja in države pa, da bo tekma za talente – še zlasti za tiste, ki razumejo kombinacijo tehnologije, analitike, upravljanja in trajnostnih pristopov – postala ključen element gospodarske konkurenčnosti. Raziskovalka in profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani Polona Domadenik Muren je dejala:
"Najbolj ogroženi so tisti, ki se ne želijo usposabljati in ne razumejo, da živimo v svetu, kjer so spremembe hitrejše kot kadarkoli prej. Medtem ko je bilo nekoč treba nadgrajevati kompetence na 10 do 15 let, je danes to obdobje bistveno krajše."
Koliko krajše? ''Zaposljivost tistih, ki svojih kompetenc v treh do petih letih ne bodo nadgradili, se lahko bistveno poslabša,'' opozarja in izpostavlja, da so posebno spodbudo pri tem potrebujejo zlasti starejši od 55 let, ki so manj vešči sodobnih tehnologij.
Ne spreminja se le tehnologija, temveč tudi naše podnebje, kar bo seveda imelo posledice za vse. Dominique Turcq, ustanovitelj in predsednik francoskega inštituta Boostzone, je dejal:
"Migracije postajajo tempirana bomba. Združeni narodi ocenjujejo, da bo do leta 2050 zaradi podnebnega zloma po svetu okoli milijarda migrantov."
Več o tem smo pisali na povezavi.
In ko že govorimo o migracijah, si hitrejšega migriranja želimo tudi do drugih krajev. Če vas zanima, kdaj bomo s hitro progo povezali Ljubljano z Dunajem, vam damo namig: čakali bomo še dlje kot bomo potrebovali za preskok Slovenije v skupino trgov v razvoju. Natančen odgovor boste našli tukaj.