Kdo upravlja z našimi podatki na spletu, ko umremo?

Citatu Georgea Orwella: "Kdor nadzoruje preteklost, nadzoruje sedanjost. Kdor nadzoruje sedanjost, nadzoruje prihodnost," iz njegovega najznamenitejšega romana 1984, se pogosto vračamo kot k opozorilu, da ne smemo dopustiti, da distopična fikcija postane resničnost. A niti Orwell si ni mogel predstavljati, kako pomembna bo ta misel postala v digitalni dobi – zlasti, ko gre za podatke, ki jih vsak dan prostovoljno in nepremišljeno puščamo na spletu.

Dr. Carl Öhman, izredni profesor na Univerzi v Uppsali na Švedskem, ki se že leta ukvarja z vplivom umetne inteligence (AI) na družbo, predvsem na področju vizualne politične komunikacije, je avtor knjige The Afterlife of Data: What Happens to Your Information When You Die and Why You Should Care (slovensko: Posmrtno življenje podatkov: Kaj se zgodi z vašimi informacijami, ko umrete – in zakaj bi vas to moralo skrbeti). V njej zastavlja ključni vprašanji: kaj se zgodi z našimi digitalnimi identitetami po smrti? In zakaj je to vprašanje tako pomembno?

V digitaliziranem svetu je skoraj vsak naš korak predvidljiv – ali pa smo morda oblikovani po meri algoritmov. Na družbenih omrežjih vsak dan puščamo ogromne količine osebnih podatkov, zato te platforme pogosto "poznajo" uporabnika bolje kot njegovi bližnji – ali celo kot sami sebe. Kaj se zgodi s temi podatki po smrti? Kako se lahko uporabijo – ali pa se že uporabljajo? Mnogi o tem sploh ne razmišljajo, prav to pa je osrednja tema te sorazmerno kratke, a izjemno pronicljive knjige.

Knjiga je razdeljena na pet poglavij, vsako pa se začne s citatom – od Cicerona do Slavoja Žižka. Uvod nas popelje daleč v preteklost, vse do natufijske kulture pred več kot 12.500 leti, ko se prvič pojavijo dokazi o pokopavanju pokojnikov v bližini človeških naselbin.

Avtor poudarja, da sta tema smrti in nesmrtnosti prisotni v književnosti že od njenih začetkov – že v Epu o Gilgamešu (Šūtur eli šarrī), ki nosi sporočilo o sprejemanju minljivosti. Posebej izpostavi tudi delo Danila Kiša, Enciklopedija mrtvih, ki iz današnje perspektive deluje kot svojevrstni predhodnik digitalnih baz podatkov o preminulih.

Öhman sedanjost opazuje skozi to prizmo in opozarja, da bo do leta 2070 na Facebooku več umrlih kot živih uporabnikov. Podoben trend beležijo tudi druga omrežja.

Kako bi bila videti zgodovina, če bi Napoleon imel računalnik? Foto: Depositphotos

Sprašuje se, kakšna bi bila zgodovina, če bi družbena omrežja obstajala v času Napoleona ali drugih ključnih zgodovinskih osebnosti.

S tega vidika trdi, da družbena omrežja sicer na prvi pogled delujejo kot kaotični arhivi nepomembnih vsebin, v resnici pa predstavljajo izjemno dragocen vir za prihodnje arheologe, etnografe, zgodovinarje in politike. Ključno vprašanje pa ostaja: kdo ima pravico do teh podatkov?

Kdo ima od podatkov umrlih dobiček? Kaj naj se z njimi zgodi? Naj o tem odločajo družinski člani, tehnološka podjetja, države – ali kdo tretji? Kajti tisti, ki nadzoruje te podatke, ima tudi oblast nad kolektivno digitalno preteklostjo – kar lahko ima daljnosežne politične in ekonomske posledice.

Po mnenju avtorja je rešitev v kolektivnem premisleku o tehnoloških in etičnih okvirih, da osebni podatki umrlih ne bi postali še en vir zaslužka ali sredstvo manipulacije.

Pomen te teme – in same knjige – so prepoznali tudi vodilni svetovni mediji: The Guardian in The Economist sta jo uvrstila med deset najpomembnejših knjižnih naslovov preteklega leta. Knjiga je že prevedena v osem jezikov, vključno s kitajščino, španščino in arabščino.

Če ste pričakovali jasne in dokončne odgovore – jih ne boste našli. Vrednost knjige je v tem, da nas spodbuja k razmisleku: kako želimo, da si nas digitalni svet zapomni – in kaj sploh puščamo za seboj?

Smo mi, kot posamezniki ali kot družba, sploh pripravljeni že zdaj odpreti razpravo o tem? Ali sploh še imamo nadzor nad to zapuščino? Kaj bodo o naših digitalnih profilih in podatkih odločili tisti, ki pridejo za nami? In kdo jih pravzaprav deduje?

Topla priporočila za ta nenavaden, a izjemno aktualen vodič, ki nas poziva, da prevzamemo nadzor nad svojo digitalno sedanjostjo in preteklostjo – dokler imamo še čas.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar