33 pravil Stevena Bartletta, ki jih ne boste našli v klasičnih poslovnih knjigah

Steven Bartlett ni tipičen izvršni direktor. Rojen v Bocvani, odraščal v Veliki Britaniji, zapustil fakulteto, zgradil večmilijonsko podjetje Social Chain in postal najmlajši investitor v britanski TV-oddaji "Dragons’ Den", ki podpira ustanavljanje podjetij in zagonskih podjetij.

Podjetje je leta 2019 stopilo na borzo z združitvijo z nemškim spletnim trgovcem Lumaland, s čimer je nastal Social Chain AG. Uspeh tega podjetja je bistveno prispeval k Bartlettovemu neto premoženju, ki je bilo takrat ocenjeno na približno 50 milijonov funtov.

Njegov podkast "The Diary of a CEO" mesečno posluša več kot 10 milijonov ljudi – od podjetnikov do politikov in športnikov.

Istoimenska knjiga  Dnevnik enega direktorja je mednarodna uspešnica in njegova druga avtorska pustolovščina (prva – "Happy Sexy Millionaire: Nepričakovane resnice o izpolnitvi, ljubezni in uspehu" – je avtobiografija, ki prikazuje njegovo pot od opustitve srednje šole do večmilijonskega podjetnika, izdana leta 2021).

 

 

 

 

 

Dnevnik enega direktorja (kot že sam naslov nakazuje) ni klasični poslovni priročnik, poln obrabljenih fraz, ampak vodnik skozi resnične lekcije uspeha, neuspeha, fokusa in osebnega razvoja, zasnovan na 33 pravilih, ki jih avtor skrbno izpelje iz lastnih izkušenj in pogovorov z globalnimi voditelji.

Skozi iskrena razmišljanja in brutalno odkrite resnice Bartlett ponuja orodja, potrebna za orientacijo v kaotičnem svetu sodobnega posla. Ne glede na to, ali želite izboljšati svoje življenje, delate v marketingu, razvijate svoje podjetje ali že vodite podjetje – všeč vam bo, kar ima povedati. Tukaj je le nekaj idej.

Vaša najmočnejša naložba – znanje

"Tisti, ki kopičijo zlato, bodo imeli bogastvo za trenutek. Tisti, ki kopičijo znanje in veščine, bodo imeli bogastvo za vse življenje, " pravi Bartlett in začne s temeljnimi načeli za vsak uspeh, pri čemer uporablja metaforo petih košaric. Znanje, veščine, mreža stikov, viri in ugled – skupaj tvorijo skupno moč profesionalnega potenciala. Skozi celotno knjigo Bartlett ne omenja faktorja sreče, ki ga vsi poznamo kot del uspeha. Namesto tega vztraja pri temeljiti gradnji lastnih kapacitet.

"Ljudje, ki spreminjajo svet, se ne zanašajo na val priložnosti, temveč vnaprej napolnijo svoje zaloge s tistim, kar jim bo v pravem trenutku dalo prednost," pravi avtor. Koliko so vaše košarice polne in v kakšnem vrstnem redu jih polnite – toliko lahko dosežete. Zanj je uspeh disciplina, delo na sebi in pametna uporaba časa.

Tveganje in izgube

Če želite pospešiti svojo učno krivuljo na katerem koli področju svojega življenja, Bartlett pravi – tvegajte vse. Pod tveganjem Bartlett razume karkoli, od denarja do osebne javne zavezanosti. Pravi: "Če želite izvedeti več o določenem podjetju, kupite nekaj njihovih delnic. "

Če želite izvedeti več o Web 3.0, kupite nezamenljivi žeton (NFT). Če želite redno hoditi v fitnes, ustvarite WhatsApp skupino s prijatelji, kjer boste vsak dan delili svoje treninge.

"V vseh treh primerih je vložek bodisi denarni bodisi družbeni kapital. " Avtor navaja študije, ki kažejo, da človeško vedenje bolj vodi motivacija po izogibanju izgubam kot pa iskanje dobička – kar znanstveniki imenujejo "averzija do izgube. "

Prav zato sporoča: dovolite si, da nekaj izgubite.

V pravilu 20 citira Thomasa J. Watsona: "Če želite povečati možnosti za uspeh, podvojite število neuspehov. " Še nekaj drugih pravil je posvečenih ideji, da se najboljše stvari zgodijo iz neprijetnih situacij, slabih novic in nelagodij. Seveda tema ni nova, a Bartlett, delno na podlagi svojih izkušenj, pri njej vztraja. Iskreno dodaja: "Pritisk je privilegij, pride le k tistim, ki si ga zaslužijo."

Načrt B

Razumem, če vam prejšnji del o tveganju ni bil všeč, a za tiste, ki tveganje raje presojate analitično, Bartlett spomni na koristno metodo. Metoda Pre-Mortem, ki jo je leta 2007 razvil psiholog Gary Klein, pomaga ekipam predvideti morebitne težave, dokler je še čas, da jih preprečijo.

Za razliko od tradicionalne post-mortem analize, ki analizira, zakaj je nekaj šlo narobe, potem ko je načrt propadel, se pre-mortem izvede pred začetkom projekta – zamislimo si, da je projekt že propadel, in ekipa skuša ugotoviti, zakaj.

Vodja povabi vse člane, naj si predstavljajo, da je projekt propadel. Vsak pove svoje mnenje o tem, kaj bi lahko pripeljalo do neuspeha, brez strahu pred kritiko. S to vajo se prepoznajo morebitna tveganja, ovire in napake v razmišljanju, pa tudi ukrepi, ki bi jih lahko ublažili ali preprečili. Takšen način razmišljanja naprej pomaga ekipam in vodjem preprečiti samozadovoljstvo in prepoznati šibke točke, še preden postanejo katastrofe. Tukaj lahko izveste več o metodi in njeni uporabi.

Pravilo 10: Normalnost je presežena! Absurd prodaja! 

Ne jemljite ničesar osebno

Bartlett pravi, da reševanje težav pogosto zahteva skromnost – biti odprt za to, da opustimo svojo začetno hipotezo, in sprejem, da nam morda ne bo všeč, kar bomo slišali. Pravi: "Poslušajte, kaj vam trg sporoča." Ključ do uspeha v komunikaciji ni, kaj boste rekli, ampak koliko so drugi pripravljeni poslušati.

Ko se ne strinjate z nekom ali nečim, se po Bartlettovih besedah izogibajte čustveni skušnjavi za vsako ceno. Navaja odgovore, ki se začnejo z "ne strinjam se" ali "nimaš prav".

Namesto tega svetuje, da odgovor začnete z nečim, kar imate s sogovornikom skupnega, okrog česar se strinjate, ter deli njihovega argumenta, ki jih lahko razumete. Ta sposobnost, da se oddaljimo od osebnega pogleda in stališča, je pomembna ne le za komunikacijo, temveč za sam način, kako vodimo posel.

Bartlett omenja učinek lastništva (angl. Endowment Effect) – psihološki pojav, pri katerem ljudje pripisujejo večjo vrednost stvarem samo zato, ker jih posedujejo. Na primer, če prejmete skodelico kot darilo, boste verjetno menili, da je vredna več, kot bi bili pripravljeni zanjo plačati. Lastništvo ustvari čustveno vez in popači racionalno presojo vrednosti.

V poslu lahko ta učinek vodi v to, da podjetniki precenjujejo svoje izdelke ali da vlagatelji obdržijo slabe naložbe, ker se težko odrečejo nečemu, kar že imajo.

Skrivnost modrega tobogana

Ko je imel 21 let, je Bartlett sprejel investicijo v višini 300 tisoč dolarjev za svoje marketinško podjetje. Namesto da bi igral na varno, se je odločil za najem ogromnega skladišča kot pisarniškega prostora za deset let in dodatno porabil 13 tisoč funtov za moder tobogan. Zveni otročje, a izkazalo se je, da je prav ta tobogan sprožil najmočnejši val publicitete.

Podjetje je v naslednjih petih letih raslo osupljivih 200 odstotkov letno, pojavilo se je v vseh večjih medijih, tobogan pa je bil fotografiran sto in enkrat. Bartlett priznava, da se je vse skupaj zdelo noro in ne priporoča vsem, da si kupijo tobogan, a poanta je, da včasih ne prodajate samo izdelka, temveč zgodbo, občutek in identiteto znamke. Tobogan je svetu sporočal, da je njihovo podjetje mlado, drugačno, pogumno in inovativno. Celotno poglavje je posvečeno pripovedovanju zgodb – t. i. storytellingu.

Uspeh vse pogosteje pripada disruptivnim podjetjem, tistim, ki ne sledijo ustaljenim vzorcem, ampak jih rušijo in postavljajo nova pravila igre. V industrijah, ki so desetletja delovale po stabilnih modelih, zdaj prevladujejo podjetja, ki ponujajo močan izdelek, se hitreje odzovejo kot konkurenca in se opirajo na podatke ter neposredno povezavo z uporabniki.

V tem smislu k jasnosti vrednosti, ki jo izdelek prinaša, prispevajo nekonvencionalen pristop, pogumna vizualna rešitev in storytelling. Bartlett to potrjuje skozi lekcije, skozi katere nas vodi v tem poglavju: da bi vas slišali, povejte zgodbo brez filtrov, brez ponavljanja in na nekonvencionalen način. In morda najpomembnejše pravilo: nekateri vas bodo imeli radi, nekateri vas bodo sovražili, nekateri bodo ravnodušni – in to je najslabše.