Angela Merkel je napisala izpoved brez obžalovanj

V nasprotju z večino politikov je Angela Merkel svoje napake že od nekdaj pripravljena priznati – in ukrepati drugače, ko je to potrebno. Ta njena značilnost je eden od poglavitnih razlogov, zakaj je Merklovi na položaju uspelo ostati 16 let. 

In prav zato smo ob dejstvu, da Svoboda, dolgo pričakovana knjiga spominov Angele Merkel, ki je istočasno izšla v 30 državah, komajda odraža to njeno odliko, lahko razočarani. Nekdanja kanclerka raje opisuje svojo mladost v takratni Vzhodni Nemčiji in svoj skokoviti vzpon na vrhunec moči v ponovno združeni državi, hkrati pa postreže z zaključkom, ki se bere kot podaljšana fraza iz pesmi Edith Piaf "Non, je ne regrette rien (Ne, ničesar ne obžalujem)". 

Merklova je nekoč veljala za najvplivnejšo žensko na svetu, voditeljico Zahoda po dvojnem udarcu v obliki Brexita in izvolitve Donalda Trumpa leta 2016. Od njenega slovesa v letu 2021 pa Nemčija ni v najboljšem stanju, saj se sooča z recesijo, vzponom skrajne desnice in notranjimi političnimi boji, ki so razblinili vsako iluzijo o njeni vodilni vlogi v Evropi. Merklova seveda ni odgovorna za nesrečno vlado, ki je nasledila njeno mesto, vendar številni Nemci menijo, da so njeni mandati zasejali seme trenutnih težav v državi. 

Knjiga ima več kot sedemsto strani, a v njej primanjkuje konteksta in iskrenosti v povezavi z nekaterimi najpomembnejšimi trenutki v njeni karieri, vmes se le komajda lahko zazna priznanje katere od njenih napak. Na primer v odlomku o tem, kako so njeni stranki konservativnih krščanskih demokratov na volitvah leta 2005 napovedovali prepričljivo zmago, a je njena stranka vladajoče socialne demokrate premagala le s težavo. "Počutila sem se kot poraženka," je ob tem zapisala Merklova. 

Tistega večera sta se Merklova in kancler Gerhard Schröder, vodja SPD, skupaj pojavila na televiziji. Besni Schröder je na Merklovo tako rekoč kričal, da ne bo nikoli postala kanclerka. "Pomislila sem: Noro! Kaj se tukaj dogaja?" je zapisala. Nato pa se je, kot pravi, umirila. "Samo počakaj, da vidiš, kaj sledi," se spominja svojih misli. "Ne pretiravaj z odzivom in govori le, ko te ogovorijo. Opazuj, kam vse to vodi."

Schröderjeve žaljivke gor ali dol, "vse to" je vodilo do kanclerstva Angele Merkel. Zraven sem bil tudi sam in spominjam se, da le ni bila tako umirjena, kot nas v knjigi prepričuje: v tistem norem trenutku je bilo videti, kot da je na meji, da izgubi nadzor, in kot da je paralizirana, in ne modro odločena, da bo molčala. 

Merklova je kmalu zatem sedla v limuzino in se odpravila na sedež svoje stranke, da bi tam zbrala misli in s svojimi najvišjimi svetovalci ponovno ocenila situacijo. Vzdušje je bilo srhljivo; tekmeci znotraj stranke so kovali načrte, kako jo spraviti s položaja, medtem ko so se zavezniki prebijali iz sobe v sobo, pri tem pa v roki prenašali kozarce pijače ali mrzlično kadili cigareto za cigareto. Okoli polnoči se je v preddverju pojavila vidno okajena Merklova, vsa bleda in prepotena, in mahala s steklenico rdečega vina. Prihiteli so fotografi in se trudili ujeti žalosten konec nekoč obetavne političarke. Beate Baumann, njena tedanja vodja pisarne in soavtorica knjige Svoboda, je hitro sprevidela položaj in Merklovo potegnila izpred objektivov. 

Ker Merklova in Baumannova številne tovrstne kaotične trenutke predstavita le površno, se lahko ob prebiranju knjige na trenutke celo dolgočasimo. Na zborovanju zveze Nato leta 2008 v Bukarešti je Angela vlogo Ukrajine za članstvo v Organizaciji Severnoatlantske pogodbe zavrnila, zaradi česar je od Putinove invazije tarča ostrih kritik. V knjigi poskuša Merklova svoje stališče upravičiti s trditvijo, da se je zbala Putinovega maščevanja. Po njenih besedah je "iluzija misliti", da bi Nato Ukrajino zaščitil pred rusko agresijo, njeno članstvo v zavezništvu pa ne bi zaustavilo Putina, ki je "vedno pripravljen kaznovati". 

Pri Merklovi se enak obrambni refleks kaže tudi, ko beseda nanese na njeno stališče o Severnem toku 2, plinovodu, ki je Rusijo in Nemčijo povezoval globoko pod Baltskim morjem. Tudi po ruski priključitvi Krima je Merklova še naprej podpirala projekt (ki je bil pred dvema letoma v skrivnostnih okoliščinah uničen). "Zagotovitev poceni plina za nemško gospodarstvo sem si zadala kot eno od mojih nalog," je za revijo Spiegel povedala v intervjuju za svojo knjigo. "Zdaj vidimo, kakšne posledice imajo za našo državo visoke cene energije."

Knjiga Svoboda žal ponuja le malo vpogleda v vlogo Merklove v gospodarski in politični krizi, ki jo Nemčija trenutno preživlja. Rezultat je besedilo, ki se bere kot dolg zagovor njenih 16 let na položaju – in to je besedilo ženske, ki je izstopala z odkritostjo in sposobnostjo priznavanja lastnih napak. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar