Je samski status slaba izbira za gospodarstvo?

Povečano število samskih oseb v določeni luči to predstavlja bolj osvobojeno družbo, v kateri lahko ljudje živijo po svojih željah in brez obsojanja. Vendar pa naraščanje števila samskih - za razliko od neporočenih, ki živijo skupaj - povzroča nekaj, čemur ekonomisti pravijo negativni zunanji učinki. Vprašanje, ali je morda stigmatizacija samskega stanu prinesla nekaj koristi, ostaja.

Vprašanje, ali je treba stigmatizirati samskost, in če je treba, kako, je odvisno od tega, zakaj je več ljudi sploh brez partnerja.

Kakšne so teorije okoli samskega stana?

Gospodarski napredek je ženskam omogočil, da so bolj izbirčne pri izbiri zakoncev ali da se sploh ne poročijo.

Prva teorija razlaga, da je eden izmed možnih razlogov, zakaj se ženske več ne poročajo. Večji del zgodovine je bila poroka nujen gospodarski in družbeni dogovor, zlasti za ženske. Svet je bil tvegan, varnostna mreža je bila majhna ali je sploh ni bilo in ljudje so pogosteje umirali mladi. Predvsem ženske so imele na voljo le malo delovnih mest in omejene možnosti za izboljšanje svojega družbenega položaja. Iskanje partnerja je bila njihova najboljša varovalka - od tod tudi stigmatizacija samskega stanu.

Še ena od priljubljenih teorij pravi, da so moški postali manj "privlačni" za ženske. Boljše gospodarstvo in položaj žensk v sodobni družbi sta povzročila, da se je položaj žensk povečal: so bolj izobražene in imajo več dobro plačanih delovnih mest. Teorija pravi, da se ženskam moški ne zdijo privlačni in da je zanje samski stan boljša alternativa.

Na primer, Francija je v prvi svetovni vojni izgubila približno petino mladega moškega prebivalstva, kar je pomenilo, da je bilo manj moških, ki bi se lahko poročili. Kljub temu se je število porok po vojni povečalo in ostalo visoko naslednje desetletje.

Raziskave kažejo, da so se Francozinje poročale z moškimi, o katerih sicer ne bi razmišljale: z moškimi izven želenega starostnega obdobja, s tujci, z moškimi, ki v drugačnih okoliščinah se z njimi ne bi poročili, zaradi drugačnega ekonomskega statusa, ali različnih mnenj, z ovdovelimi ali razvezanimi moškimi. Takrat so bile gospodarske in družbene posledice neporočenosti hujše. Zato so se ženske osamosvajale, ker so morale.

Depositphotos

Na neki način so vsi ti dogodki pozitivni. Ženske imajo več možnosti izbire – tako pri iskanju dobrega zakona kot pri odhodu iz slabega – kar jih naredi bolj opolnomočene. To bi lahko pojasnilo povečanje števila ločitev, saj imajo ženske zdaj možnost, da zapustijo zakon – možnost, ki je skozi zgodovino niso imele.

Pri moških so teorije, da so bolj posvečeni karieri in da v današnji družbi bolj poudarjajo osebni razvoj. Pogosto se odločajo, da ostanejo samski ali v zunajzakonskih zvezah, ker jih skrbi pred ločitvijo. Hkrati pa na moške vplivajo tudi spremenjena kulturna pričakovanja glede poroke, podobno kot na ženske.

Kako to vpliva na ekonomijo?

Vendar ima družba z manjšim številom porok tudi negativne zunanje učinke.  Usklajena izbira partnerja morda pomeni boljše poroke za tiste, ki se poročijo, vendar tudi povečuje gospodarsko neenakost - z najhujšimi posledicami za najrevnejše, ki se zdaj redkeje poročajo in se bolj borijo z enim samim dohodkom.

Morda je imela stigmatizacija samskih, tudi če je ekonomska in družbena potreba po poroki manjša, določeno vrednost. In čeprav malo stigme morda ni slabo, obstaja meja. Vrnitev v čase, ko so se ženske počutile prisiljene skleniti ali ostati v strašnih zakonskih zvezah, ne bi prinesla nobene gospodarske koristi. Navsezadnje te "kompenzacijske poroke" v medvojni Franciji niso povzročile več ločitev. Pa vendar, kakšno izbiro so imeli?

Ali živimo v času kulturne spremembe?

Kljub temu, da se zdi, da je naš finančni sistem proti samskim ljudem, veliko ljudi ostaja samskih ne zato, ker ne morejo najti partnerja, ampak ker si tega ne želijo. Primer: leta 2019 je Pew ugotovil, da približno trije od desetih ljudi ne vidijo poroke kot bistvenega dela izpolnjenega življenja.

Samski v Sloveniji Ta trend ni omejen na eno državo - gre za svetovni pojav. Prav tako tudi v Sloveniji. Po podatkih statističnega urada Republike Slovenije je leta 2023 "zakonsko zvezo sklenilo 6.388 parov, 6 odstotkov manj, kot leto prej od tega je pa za 82 odstotka to prva zakonska zveza za oba mladoporočenca. Razvezalo se odstotek več parov kot v letu pred tem."

Prevedla in uredila Miljana Ivanović-Bloomberg Adria. Dodani podatki za Slovenijo. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar