S hitrim vlakom od Ljubljane do Dunaja? Mogoče enkrat do leta 2050

Prihodnje leto naj bi se po načrtih končala gradnja novega potniškega centra v Ljubljani, ki bo združeval prenovljeni železniški in avtobusni terminal. Se železniškemu prometu s tem projektom obeta preporod?

Kljub vsem oviram, zastojem, nesrečam in prekinitvam potniški promet v Sloveniji iz leta v leto narašča. Število domačih in mednarodnih potnikov se strmo vzpenja in je že preseglo raven iz časa pred epidemijo.

Težave v železniškem prometu

Vlaki v Sloveniji so lani prepeljali 16,8 milijona potnikov, kar je šest odstotkov več kot leta 2023. Merjeno v potniških kilometrih se je promet v letu dni povečal za deset odstotkov, na 1,1 milijarde potniških kilometrov, kažejo sveže objavljeni podatki državnega statističnega urada.

Razlog za rast števila potnikov pa ni nujno zadovoljstvo s storitvijo ali hitrostjo potovanja. Zaradi del na avtocestah so bili številni, predvsem domači potniki prisiljeni namesto avtoceste uporabiti vlak.

In to čeprav so letos tudi prevoze z vlakom oteževali zamude in odpovedi povezav. Eden od razlogov je gradnja ljubljanskega potniškega centra, ki zaradi del neposredno ob železniških tirih ovira železniški promet.

 

Območje glavne železniške postaje v Ljubljani je trenutno veliko gradbišče – gradita se nova železniška in nova avtobusna postaja, prenavljajo se tiri in okoliške ceste, zasebni investitorji pa gradijo poslovne in stanovanjske stavbe.

Foto: Bobo

 

Gradnja novega ljubljanskega potniškega centra naj bi bila prihodnje leto končana. "Zaključek gradbenih del je, kot predvideva izvajalska pogodba, predviden za julij 2026," so odgovorili z ministrstva za infrastrukturo.

Boljša povezljivost javnega prometa

Vrednost gradbenih del znaša 200 milijonov evrov brez davka na dodano vrednost. Večino denarja bo država zagotovila iz evropskega kohezijskega sklada – nekaj manj kot 175 milijonov evrov.

Kaj si lahko obetajo potniki?

Nova postaja bo s povečanjem zmogljivosti potniških tirov in tranzitnih tovornih tirov na postaji odpravila ozka grla, izboljšala povezljivost infrastrukture in povečala privlačnost železniškega prometa in povezave z drugimi oblikami javnega potniškega prometa, so zapisali na ministrstvu za infrastrukturo.

Trenutno ima sicer nova železniška postaja na potovanje z vlakom nasprotni učinek – zaradi gradnje je to oteženo. Oviran je dostop na tire, zaradi česar je vlakov manj, nekatere povezave pa so nadomestili z avtobusi.

Ljubljanska občina bo prenovila okolico potniškega centra Mestna občina Ljubljana bo v sklopu prenove osrednje ljubljanske železniške postaje, gradnje nove avtobusne postaje in drugih infrastrukturnih nepremičninskih projektov na območju uredila okoliško infrastrukturo. Rekonstruirali bodo Trg OF, Masarykovo cesto, Šmartinsko pri železniškem podvozu in Vilharjevo cesto. S prenovo želijo zagotoviti ustrezno varnost in pretočnost vseh vrst mestnega prometa: javnega potniškega prometa, kolesarskega, hoje peš ter motornega prometa, z dodatno ozelenitvijo javnega prostora. Potek del bo odvisen od dinamike gradnje objektov na območju, so za Bloomberg Adria sporočili z MOM.

V času gradbenih del je promet oviran, kar zahteva organizacijo nadomestnih prevozov, vpeljavo počasnih voženj mimo gradbišč in posledično odmik od voznih redov vlakov oziroma zamude, so pojasnili s Slovenskih železnic.

Previsoke cene za prenovo tirov in postaj

Je na vidiku izboljšanje? Z novo železniško postajo se bodo gotovo vozni redi vrnili v "stare tire", ne bodo pa zaradi tega potovalni časi bistveno krajši, saj so težava zastarele proge, ki ne omogočajo velikih hitrosti. 

Na težave pri prenovi železniškega omrežja je prejšnji teden opozorila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Država bo za investicije v prometno infrastrukturo v tem mandati namenila sedem milijard evrov, vendar zaradi previsokih cen izvajalcev številni razpisi niso uspešni, je v parlamentu povedala ministrica.

Foto: Bobo

Foto: Bobo

 

Sloveniji se mudi tudi zaradi evropskih prometnih politik, ki želijo pospešiti prehod prometa na železnice. Evropska komisija je ta mesec predstavila novo strategijo hitrih železniških povezav po Evropi, s katerimi bi lahko železniški promet konkuriral notranjemu letalskemu prometu.

Evropska komisija je postavila težko uresničljiv cilj

Načrt predvideva tudi skrajšanje časa potovanja med Ljubljano in Dunajem za uro in pol, s šestih ur na štiri ure in pol – predvsem s posodobitvijo slovenskega dela proge od Ljubljane do Šentilja.

Ali je tolikšno skrajšanje časa potovanja sploh mogoče? Ministrstvo za infrastrukturo je za Bloomberg Adria odgovorilo, da bo tako kratek čas potovanja, kot ga navaja evropska strategija, omogočila šele nova železniška proga velikih hitrosti (PHV) med Ljubljano, Celjem, Mariborom in Šentiljem, ki naj bi bila zgrajena med letoma 2040 in 2050.

Na ministrstvu so dodali, da je ocenjeno skrajšanje potovalnega časa med Ljubljano in Dunajem s šestih na štiri ure in pol samo okvirno, kaže stanje v določenem trenutku in se lahko spremeni zaradi posodobitev omrežja, infrastrukturnih del ali sprememb voznih redov.