text size
Kaj če bi vam umetna inteligenca (AI) vzela službo, vi bi pa še naprej prejemali več kot 60.000 dolarjev letno?
To je osrednja obljuba ideje, ki dobiva vse več privržencev med strokovnjaki za umetno inteligenco. Ti verjamejo, da bo razvoj te tehnologije prinesel izjemno rast produktivnosti in močno zmanjšal potrebo po človeškem delu. Univerzalni visoki dohodek predstavlja nekakšno nadgradnjo univerzalnega temeljnega dohodka, Elon Musk pa ga je označil za "najboljši način" za reševanje brezposelnosti, povezane z umetno inteligenco.
Izplačila univerzalnega visokega dohodka se verjetno še ne bodo uvedla kmalu, vendar oblikovalci politik tej zamisli namenjajo vse več pozornosti, saj se vpliv umetne inteligence na trg dela že kaže.
Daniel Schreiber se tega vprašanja loteva zelo praktično. Ustanovitelj raziskovalnega inštituta in vodilni v zavarovalniški industriji je zasnoval ekonomski model – pri njegovem razvoju si je pomagal tudi s ChatGPT in Claudom –, katerega cilj je prerazporeditev bogastva, ki ga ustvarja umetna inteligenca. Medtem ko so bančniki njegove zamisli na zasebnih srečanjih zavračali kot komunistične, je o njih pričal tudi pred pododbori izraelskega parlamenta.
"Ne verjamem, da je srečen razplet razvoja umetne inteligence nekaj samoumevnega," je dejal 55-letni Schreiber, direktor jeruzalemskega raziskovalnega inštituta MOSAIC AI Policy Institute.
Univerzalni temeljni dohodek pomeni, da država vsem državljanom redno izplačuje enak znesek, s katerim jim pomaga pokrivati osnovne življenjske potrebe. Koncept univerzalnega visokega dohodka pa predvideva svet, v katerem umetna inteligenca in roboti proizvedejo toliko dobrin in storitev, da lahko vsak živi v izobilju, ne da bi moral delati.
Po Schreiberjevem modelu bi se univerzalni visoki dohodek financiral iz davkov na gospodarsko proizvodnjo, prihodkov državnih skladov in drugih virov, nato pa bi ga država prerazporedila med prebivalce.
Schreiber je velik zagovornik umetne inteligence in pričakuje, da bo spodbudila gospodarsko rast ter omogočila univerzalen dostop do vrhunskega izobraževanja, zdravstvenega varstva in pravnega svetovanja. Kot izvršni direktor zavarovalnice Lemonade Inc. je tudi sam izkusil poslovne koristi umetne inteligence. Njena uporaba pri določanju cen zavarovalnih polic in obravnavi odškodninskih zahtevkov je pripomogla k rasti prihodkov in števila strank, ob tem pa je podjetje potrebovalo manj zaposlenih.
Foto: Depositphotos
Schreiberja pa skrbi, da bi AI brez ustreznih omejitev lahko povzročila množično brezposelnost, večjo neenakost in rast revščine.
Kot opozorilo na motnje, ki jih lahko povzroči umetna inteligenca, navaja stavko hollywoodskih scenaristov leta 2023. Ko se bodo množična odpuščanja začela širiti, bodo morali po njegovih besedah tudi tisti, ki jih vodi želja po gospodarski rasti ali dobičku, razmisliti, kako "nevtralizirati odpor", ki bo neizogibno sledil.
Ne glede na to, na kateri strani razprave ste, postaja razprava o vplivu umetne inteligence vse bolj burna.
Ameriški senator iz Vermonta Bernie Sanders je ta teden predlagal ustanovitev državnega sklada za umetno inteligenco, ki bi javnosti zagotovil lastniški delež v največjih ameriških podjetjih s področja umetne inteligence. Tako bi lahko državljani sodelovali pri "bilijonih dolarjev, ki bi jih ta tehnologija lahko ustvarila".
Sam Altman iz OpenAI je že dlje časa zagovornik univerzalnega temeljnega dohodka, v zadnjem času pa podpira tudi koncept, ki ga imenuje "univerzalni dostop do osnovnih računalniških zmogljivosti za umetno inteligenco" (s tujko universal basic compute). Dario Amodei iz podjetja Anthropic je medtem opozoril, da bi lahko umetna inteligenca v prihodnjih letih odpravila polovico vseh delovnih mest.
V Južni Koreji, eni vodilnih držav v tekmi za razvoj umetne inteligence, so borze v zadnjih tednih pretresla ugibanja, potem ko je predsednikov svetovalec na družbenih omrežjih predlagal, da bi davčne prihodke, ustvarjene z umetno inteligenco, namenili financiranju dividend za državljane.
V razpravo se je vključil tudi papež Leon XIV., ki je opozoril, da bi sedanji pristopi k razvoju te tehnologije lahko "zmanjšali spretnosti delavcev". Po drugi strani pa sta izvršni direktor družbe Goldman Sachs Group Inc. in glavni ekonomist Apollo Global Management Inc. pomen teh skrbi zmanjšala.
Andrew Yang, ki je idejo univerzalnega temeljnega dohodka približal širši javnosti med svojo kampanjo za demokratsko predsedniško nominacijo leta 2020, pravi, da ga spodbuja dejstvo, da Schreiberjev model priteguje vse več pozornosti. Nedavno sta se srečala v New Yorku.
"Všeč mi je, da ta ideja ni več zgolj intelektualna vaja," je dejal v telefonskem pogovoru. "Zdaj se z njo dejansko ukvarjajo tudi najvišji oblikovalci politik."
Transparent z napisom, ki se sklicuje na predlog Andrewa Yanga o univerzalnem temeljnem dohodku v višini 1.000 dolarjev na mesec, na shodu v parku Washington Square v New Yorku maja 2019. Foto: Drew Angerer/Getty Images
Visoka produktivnost
Programi denarnih transferjev obstajajo že desetletja. Po podatkih Stanford Basic Income Lab je bilo samo v ZDA izvedenih več kot 200 tovrstnih projektov, medtem ko so države, kot sta Iran in Finska, preizkušale lastne modele.
Učinki teh programov ostajajo predmet razprav. Zagovorniki trdijo, da lahko denarna izplačila zmanjšajo revščino, izboljšajo duševno zdravje in povečajo zaposlenost, čeprav se tudi podporniki te zamisli ne strinjajo vedno glede tega, kako bi moral biti sistem izplačil dejansko zasnovan.
Kritiki, med njimi velik del konservativcev, menijo, da so takšni programi državne podpore dragi in da ljudi odvračajo od dela. Kljub temu zamisel o prerazporejanju bogastva, ki ga ustvarja umetna inteligenca, presega tradicionalne gospodarske in politične delitve. Navsezadnje ni pogosto videti, da bi se glede iste ideje strinjala Bernie Sanders in Elon Musk.
Elon Musk. Foto: Justin Chin/Bloomberg
Elon Musk je o univerzalnem temeljnem dohodku kot odgovoru na avtomatizacijo govoril že leta 2016. Leta 2023 pa je pozval k uvedbi "univerzalnega visokega dohodka, ne zgolj temeljnega", kot dela pozitivne prihodnosti, ki jo omogoča umetna inteligenca.
Pred kratkim je na svojem družbenem omrežju X zapisal, da bi morala zvezna vlada uvesti univerzalna izplačila visokega dohodka kot odgovor na brezposelnost, ki jo povzroča umetna inteligenca.
Schreiber – ki pravi, da je z Muskom komuniciral le prek omrežja X – se s tem ne strinja. Po njegovem mnenju bi tiskanje tolikšne količine denarja povzročile inflacijo. Musk na prošnjo za komentar ni odgovoril.
Po Schreiberjevem mnenju se brezposelnost, ki jo povzroča umetna inteligenca, od preteklih valov brezposelnosti razlikuje po tem, da tehnologija, medtem ko ljudje izgubljajo službe, njihovo delo opravlja hitreje in bolje.
To bi lahko sčasoma pripeljalo do položaja, v katerem bi množična brezposelnost obstajala hkrati z zelo visoko produktivnostjo.
"To odpira vprašanje, kako bi lahko financirali dohodek za vsakogar,2 je dejal.
Vse večje zmogljivosti
Schreiber, rojen v Londonu, je kariero začel kot korporativni odvetnik, nato pa zasedal vodilne položaje v različnih tehnoloških podjetjih.
Z umetno inteligenco se intenzivneje ukvarja približno zadnje desetletje, potem ko je leta 2015 obiskoval Singularity University, izobraževalno ustanovo iz Silicijeve doline, osredotočeno na futuristične tehnologije in njihov vpliv na družbo.
Svoj raziskovalni inštitut je ustanovil leta 2024. Ta zaposluje ekonomiste, podatkovne analitike in strokovnjake za javne politike, v njegovem upravnem odboru pa sedi več nekdanjih visokih izraelskih uradnikov, med njimi tudi nekdanji vodja za umetno inteligenco v uradu predsednika izraelske vlade.
Njegov model univerzalnega visokega dohodka, podrobno predstavljen v 38-stranski študiji, objavljeni letos, je zasnovan predvsem za Izrael.
Schreiberjev model predvideva uvedbo davka na dodano vrednost na proizvodnjo ter prerazporeditev dela presežnih dobičkov, ustvarjenih z umetno inteligenco. Po njegovem predlogu bi se s temi sredstvi financiral dohodek, ki bi "odpravil revščino", v višini približno 6.750 šekelov (skoraj 2.000 evrov) na odraslo osebo na mesec. To približno ustreza dohodku nižjega srednjega razreda v Izraelu.
Po poročilu bi lahko drugi viri financiranja, kot so davek na dediščino in donosi državnih premoženjskih skladov, mesečna izplačila povečali na 15.000 šekelov (približno 4.300 evrov), kar bi prejemnike uvrstilo med zgornjo četrtino prebivalstva po dohodku.
"Gre za prihodnost, v kateri so privilegirani vsi," pravi Schreiber in dodaja, da je takšen model najprimernejši za tehnološko razvite države članice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).
Josh Bivens, glavni ekonomist Economic Policy Institute iz Washingtona, podpira prerazporejanje bogastva, vendar meni, da so Schreiberjeve napovedi o brezposelnosti precej bolj skrajne od večine drugih ocen. Po njegovem mnenju model tudi zanemarja možnost, da bi se zaradi množične brezposelnosti zmanjšalo povpraševanje po blagu in storitvah.
"Model predpostavlja, da se lahko proizvodnja ohrani tudi ob izginjanju delovne sile," je dejal Bivens. "Z vidika ponudbe je to morda mogoče, ne vidim pa, kako bi tak sistem deloval na strani povpraševanja."
Rachel Greszler, višja raziskovalka v konservativnem raziskovalnem centru Advancing American Freedom, opozarja, da bi ob življenjskem standardu srednjega razreda, ki ne bi več zahteval dela, del prebivalstva prenehal delati, drugi pa bi zaradi pomanjkanja delovne sile zaslužili še več.
To bi po njenem mnenju lahko povzročilo nezadovoljstvo tako do premožnih zaposlenih kot do ljudi, ki ne delajo.
Po njenem prepričanju bi se univerzalni visoki dohodek "gospodarsko in družbeno sesul, kar bi privedlo do manjšega gospodarstva in večje neenakosti".
Veliko bolj optimističen je Peter Diamandis, ustanovitelj X Prize Foundation in eden prvih vlagateljev v družbo Lemonade, ki je o univerzalnem visokem dohodku razpravljal tudi z Elonom Muskom.
Po njegovem mnenju Schreiberjev model predstavlja "elegantno rešitev za vprašanje, ki je bilo dolga leta politična slepa ulica".
Kanarček v rudniku
Schreiber pravi, da upa, da se bodo njegove napovedi izkazale za napačne. Priznava, da je človeštvo v preteklosti iz velikih tehnoloških prelomnic, vključno z industrijsko revolucijo, praviloma izšlo kot zmagovalec.
Vendar opozarja, da so morale vlade tudi takrat poseči z zakonodajo o delovnih razmerjih in varnosti pri delu, medtem ko je globalizacija za seboj pustila območja, kot je ameriški Rust Belt – nekdanje industrijsko središče, ki je zaradi deindustrializacije od osemdesetih let prejšnjega stoletja naprej doživelo zapiranje tovarn, izgubo delovnih mest in gospodarski zaton.
Po njegovem mnenju se univerzalni visoki dohodek danes morda zdi radikalna zamisel, vendar so bile nekoč za nepredstavljive označene tudi politike, kot sta univerzalno zdravstveno varstvo in javno dostopno izobraževanje, ki sta danes v številnih državah postali del družbenega standarda.
Nekoč so rudarji v rudnike s seboj nosili kanarčke, ker so bili izjemno občutljivi na strupene pline. Če je kanarček poginil, je bil to znak, da je zrak nevaren in da morajo rudarji nemudoma zapustiti rudnik. Danes se izraz »kanarček v rudniku« uporablja kot prispodoba za zgodnje opozorilo na nekaj veliko večjega in resnejšega, kar se šele obeta. Foto: Depositphotos
Po Schreiberjevem mnenju postaja potreba po iskanju načina za širšo porazdelitev koristi, ki jih prinaša umetna inteligenca, vse bolj nujna. Ob sklicevanju na znano prispodobo o kanarčku v rudniku pravi: "Moj kanarček je pravkar poginil."
S tem želi povedati, da po njegovem mnenju že opažamo prve opozorilne znake veliko širših in resnejših sprememb, ki jih bo umetna inteligenca prinesla na trg dela in v družbo.
__
Pri nastanku besedila je sodeloval Joe Mayes - Bloomberg.