Po sledeh prednikov: kako iskanje korenin postaja milijardni turistični posel

“Pozdravljeni, ime mi je Charmaine in poskušam raziskati zgodovino očetove družine ter najti kogarkoli, ki je morda poznal njega ali njegove sorodnike,” se glasi zapis v javni skupini na Facebooku. Charmaine nato podrobno opiše očetovo družinsko drevo, kraj rojstva in poznejši kraj bivanja. Pove tudi, da je oče v času povojnih migracij živel v migrantskem taborišču v Avstriji. Ob pregledu družinskih fotografij se odloči, da se bo z drugega konca sveta odpravila v Slovenijo, očetovo domovino, kjer bi rada našla njegove sledi.

Nekateri ljudje se na pot ne odpravijo zgolj zato, da bi obiskali državo, iz katere izhaja njihova družina. Iščejo konkretne kraje, hiše, grobove, cerkve in ljudi, povezane z njihovimi predniki. V turizmu se je za takšna potovanja uveljavil izraz turizem iskanja korenin oziroma “roots tourism”. Gre za potovanja izseljencev in njihovih potomcev v državo izvora oziroma kraje, od koder izhajajo njihovi predniki. V ospredju niso nujno najbolj znane turistične znamenitosti, temveč osebna zgodovina, denimo vas, iz katere je odšel prednik, hiša, kjer je živela družina, cerkev, pokopališče, arhivski zapisi ali ljudje z enakim priimkom.

V Sloveniji je ta oblika turizma raziskovalno precej dobro dokumentirana, čeprav kot samostojen turistični segment ni sistematično statistično spremljana. Ena ključnih raziskav je delo geografa Mihe Kodermana z Univerze na Primorskem in ameriške geografinje Lydie Mihelič Pulsipher, objavljeno leta 2012 v reviji Dve domovini. Avtorja sta turizem iskanja korenin opredelila kot obisk izseljencev in njihovih potomcev v državi prednikov ter ugotovila, da je bil izraz v Sloveniji takrat še relativno nepoznan, čeprav je zunaj države živelo več kot 300.000 ljudi slovenskega porekla.

Danes je potencialni krog ljudi, ki bi jih takšna potovanja lahko zanimala, še večji. Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ocenjuje, da zunaj Slovenije živi približno pol milijona Slovencev in oseb slovenskega rodu, ki se s tem še vedno identificirajo. Urad pri tem v skupino Slovencev po svetu šteje tako zdomce in izseljence kot njihove potomce.

Koliko od njih Slovenijo obišče prav zaradi iskanja svojih korenin uradna turistična statistika ne spremlja, zato je Kodermanova raziskava, ki je med aprilom 2008 in januarjem 2009 zbrala 150 odgovorov pripadnikov slovensko-ameriške skupnosti iz 25 ameriških zveznih držav, še posebej zanimiva. 

Raziskava je bila sicer omejena na slovensko-ameriško skupnost in zato njenih rezultatov ni mogoče posplošiti na vse potomce Slovencev po svetu. Toda ugotovitve zelo nazorno pokažejo, kaj takšna potovanja žene.

Iskanje korenin se pogosto začne z družinskimi fotografijami in starimi dokumenti. Depositphotos

Ne pridejo le na ogled, ampak po svoje korenine

Kar 72 odstotkov odgovorov je bilo povezanih z obiskom sorodnikov in prijateljev oziroma z odkrivanjem predniške dediščine. Klasično ogledovanje znamenitosti v Sloveniji in sosednjih državah je kot motiv navedlo 22 odstotkov vprašanih, poslovni in drugi razlogi pa so predstavljali še šest odstotkov. Avtorja zato ugotavljata, da so bili med raziskano skupino motivi, povezani z iskanjem korenin, daleč najpomembnejši razlogi za obisk Slovenije.

Anketiranci so to opisali precej bolj osebno. “Če ne bi imela družine, ki bi jo lahko obiskala, bi bil obisk Slovenije manj privlačen,” je zapisala ena od respondentk iz Marylanda. Drugi, iz Ohia, je povedal, da sta z bratom zaradi podobnosti z domačini v njih prepoznala svoje tete, strice in stare starše ter da sta bila po obisku “še bolj ponosna, da sva Slovenca”. Tretji respondent, s Floride, pa je zapisal: “Slovenijo sem odkril kot skriti zaklad. O državi pred začetkom raziskovanja svojih korenin nisem vedel veliko.”

Za takšne obiskovalce je lahko pot tudi precej daljša in intenzivnejša od običajnega turističnega izleta. Povprečno so anketirani slovensko-ameriški obiskovalci v Sloveniji ostali 12,2 dneva, 76 odstotkov pa jih je ostalo več kot teden dni. V Slovenijo so prihajali povprečno dvakrat do trikrat na desetletje, pri čemer so se nekateri vračali vsako leto, drugi pa na deset let ali še redkeje.

Ko družinska zgodovina postane turistični produkt

Pomemben del izkušnje je bilo tudi spreminjanje odnosa do lastne identitete. Skoraj 93 odstotkov vprašanih je dejalo, da je obisk pozitivno vplival na njihov odnos do slovenske dediščine. Koderman in Mihelič Pulsipher takšna potovanja tako opisujeta kot “intenzivna čustvena romanja”. Ne gre le za ogled kraja, temveč za iskanje dela lastne zgodovine. Eden od anketirancev je zapisal, da je obisk “oživil” zgodovino, ko je stal na domačiji svojih prednikov, drugi pa, da se je počutil, kot da je za mesec dni “hodil v čevljih svoje stare mame”.

In prav tu se odpre tudi poslovna plat zgodbe. Koderman ugotavlja, da je turizem iskanja korenin potencialno zanimiv tržni segment, saj povezuje potovanje z genealogijo, družinsko zgodovino, kulturno dediščino in obiskom sorodnikov. Avtorja navajata, da so v okolici severnega Ohia, kjer je bila velika slovensko-ameriška skupnost, že takrat delovale turistične agencije, ki so organizirale posebne izlete v Slovenijo. Namenjeni so bili tako obiskom sorodnikov kot ljudem, ki so želeli raziskati svojo družinsko zgodovino in vzpostaviti stike s slovenskimi koreninami.

Slovenska turistična organizacija (STO) turiste sicer segmentira tudi glede na njihove motive in vedenje, vendar turizma iskanja korenin v javno objavljeni segmentaciji ne izpostavlja kot samostojne ciljne skupine.

"Turizma iskanja korenin ne spremljamo posebej," so povedali na STO. Ob tem so izpostavili Hrvaško, kjer delujejo specializirane agencije, ki izseljencem pomagajo pri iskanju njihovih korenin. Po njihovih izkušnjah podatke o prednikih sicer ljudje najpogosteje iščejo v starih cerkvenih knjigah, v katere so nekoč vpisovali vsa rojstva in poroke. “Podrobnejših podatkov o tem pa nimamo," pojasnjuje STO.

Po sledeh prednikov se vsako leto odpravljajo milijoni ljudi. Depositphotos

Italija je v koreninah našla večmilijardni trg

V Italiji so se tega potenciala lotili precej bolj sistematično. Država je turizem iskanja korenin vključila v svoje razvojne in turistične politike, leta 2022 pa je italijansko zunanje ministrstvo začelo izvajati projekt “Turismo delle Radici”, ki povezuje Italijane po svetu in njihove potomce s kraji, iz katerih izhajajo njihove družine. Prvotni projekt, financiran iz italijanskega načrta za okrevanje in odpornost, je bil vreden 20 milijonov evrov in je bil usmerjen tudi v razvoj malih krajev in podeželskih območij. Maja letos je ministrstvo za nadaljnjo krepitev programa iz sklada za razvoj in kohezijo 2021–2027 pridobilo še 200 milijonov evrov.

Razlog za takšno usmeritev je tudi velikost potencialnega trga. Italijansko zunanje ministrstvo ocenjuje, da po svetu živi skoraj 80 milijonov ljudi italijanskega porekla. Po podatkih ministrstva je Italijo leta 2024 obiskalo 6,6 milijona “turistov korenin”, njihova poraba pa je znašala približno pet milijard evrov. Za leto 2026 ministrstvo napoveduje več kot 7,4 milijona takšnih obiskovalcev in več kot 5,5 milijarde evrov porabe.

Italija pri tem ne prodaja zgolj nastanitve in ogledov. Osrednji program Italea obiskovalcem pomaga pri celotni poti – od odkrivanja italijanskega porekla in genealoških raziskav do organizacije potovanja po krajih prednikov. V mreži sodelujejo lokalni ponudniki, vodniki, nastanitve, muzeji in drugi ponudniki, Italea Card pa povezuje več kot 760 partnerjev. Regionalne Italee so v treh letih prejele več kot 10.000 povpraševanj za potovanja ali genealoške raziskave.

Pomemben del italijanske strategije je tudi geografija. Turista, ki išče svoje korenine, ne zanima nujno Rim, Firence ali Benetke, temveč pogosto majhen kraj, vas ali podeželsko območje, iz katerega je izšla njegova družina. Prav zato italijansko ministrstvo turizem korenin vidi kot način, kako obiskovalce usmeriti tudi v manj znane kraje, kjer lahko njihova poraba koristi lokalnim nastanitvam, gostinstvu, ponudnikom hrane in pijače ter drugim storitvam.

Slovenija potenciala še ne meri

Za Slovenijo je vprašanje nekoliko drugačno kot za Italijo. Potencialni trg je neprimerljivo manjši, vendar je tudi tu motiv obiskovalcev zelo specifičen: ne iščejo zgolj destinacije, temveč konkreten košček svoje družinske zgodovine.

Za takšnega obiskovalca je lahko vrednost potovanja tudi v storitvah, ki jih klasični turizem ne ponuja; od genealoških raziskav in prevajanja starih dokumentov do vodenja po krajih prednikov, iskanja nekdanje domačije in povezovanja z morebitnimi sorodniki. Prav zato bi lahko turizem iskanja korenin za manjše slovenske kraje predstavljal tudi način, kako turistično potrošnjo usmeriti zunaj najbolj obiskanih destinacij.

Charmaine, ki je svojo družinsko zgodbo začela iskati na Facebooku, je tako del precej širšega pojava. Ko nekdo prepotuje ocean, da bi našel hišo, v kateri je nekoč živel njegov prednik, ne kupi le letalske vozovnice in hotelske sobe. Kupuje dostop do lastne zgodovine. Vprašanje za Slovenijo pa je, ali zna ta interes prepoznati tudi kot trg.