Slovenci smo že od nekdaj tesno povezani z naravo. V ljudskem izročilu pomembno mesto zasedajo zeliščarji, zdravilci in modreci, ki so znanje o rastlinah in naravnih metodah prenašali iz roda v rod. Med najbolj znanimi literarnimi junaki sta Pehta in Kosobrin iz del Josipa Vandota, ki poosebljata tradicionalno znanje o zdravilnih zeliščih in moči narave. Čeprav je od njunega časa minilo več kot stoletje, zanimanje za naravne pristope k zdravju in dobremu počutju ostaja presenetljivo živo.
Slovenija je področje zdravilstva umestila tudi v zakonodajni okvir. Zakon o zdravilstvu določa pogoje za opravljanje dejavnosti, med priznanimi zdravilskimi sistemi pa navaja tradicionalno kitajsko medicino, ajurvedo, homeopatijo in druge pristope. Izvajalci morajo za opravljanje dejavnosti izpolnjevati predpisane pogoje ter pridobiti ustrezna dovoljenja.
Toda tisto, kar je bilo nekoč povezano predvsem z zeliščarstvom in ljudskim zdravilstvom, se danes vse bolj spreminja v donosno industrijo. V zadnjih letih raste zanimanje za ledene kopeli, dihalne tehnike, biohacking, prehranska dopolnila, wellness umike v naravi in predavanja svetovno znanih zagovornikov naravnega zdravja. Med najbolj prepoznavnimi imeni je Avstralka Barbara O'Neill, ena največjih zvezd alternativnega wellnessa, ki je pred kratkim obiskala Slovenijo in več držav regije.
Preberi še
Floating iz niše v večmilijardni trg: kako terapija lebdenja osvaja Slovenijo
Možgane lahko pripeljete do popolne sprostitve – z lebdenjem
06.03.2026
Luksuz in dolgoživost – lastnik Guccija želi pomagati pri lepem staranju
Če je zdravje nova valuta, želijo luksuzne blagovne znamke osvojiti del tega trga. Gucci, Dior, Louis Vuitton, Prada – premikajo fokus z mode in dodatkov k dolgoživosti in personalizirani izkušnji dobrega počutja.
13.01.2026
Kako so savne izpodrinile bare in postale novi prostor za druženja
Namesto tihih in odmaknjenih prostorov, polnih pare, postajajo v letu 2026 urbana središča druženja in živahni prostori za sproščeno druženje.
27.03.2026
Njeno gostovanje na Balkanu je razkrilo razsežnosti povpraševanja po vsebinah s področja naravnega zdravja in dobrega počutja, ki se vse bolj uveljavlja kot pomemben tržni segment. Večdnevni dogodki, za katere so obiskovalci odšteli okoli 200 evrov oziroma še več za VIP-pakete, so privabili več tisoč udeležencev. To kaže, da alternativni wellness ni več zgolj nišni interes posameznikov, temveč vse bolj prepoznaven posel, ki ustvarja prihodke od dogodkov, izobraževanj, turizma in spremljajočih produktov.
Med trendi, ki so v zadnjih letih osvojili Slovenijo, so tudi ledene kopeli. K njihovi priljubljenosti je pomembno prispeval Nizozemec Wim Hof, ki je razvil metodo, ki združuje izpostavljanje mrazu, posebne dihalne tehnike ter postopno krepitev telesne in mentalne odpornosti. Njegovi privrženci verjamejo, da lahko z nadzorovanim dihanjem in rednim stikom z mrazom izboljšajo počutje, zmanjšajo stres in povečajo odpornost organizma.
Ledena kopel je praksa kratkotrajnega izpostavljanja telesa vodi s temperaturo med približno štirimi in desetimi stopinjami Celzija. Medtem ko je bila še pred nekaj leti rezervirana predvsem za vrhunske športnike, danes privablja vse širši krog ljudi. Na družbenih omrežjih so aktivne številne slovenske skupine, v katerih člani izmenjujejo izkušnje, nasvete in lokacije za kopanje, številni pa se nato redno srečujejo tudi v naravi ter skupaj premagujejo začetni strah pred mrzlo vodo.
Mraz kot posel: zakaj vse več Slovencev prisega na ledene kopeli
Pogovarjali smo se z vodnico ledenih kopeli in ekonomistko Jasno Julijo Žontar, ki jo je življenjska pot iz sveta financ pripeljala do dela z ljudmi v naravi. Kot pravi, se za ledene kopeli najpogosteje zanimajo posamezniki, ki že sicer veliko pozornosti namenjajo zdravemu življenjskemu slogu.
''Največ zanimanja opažam med ljudmi po 30. letu, ki že skrbijo za svoje zdravje, se ukvarjajo s športom, pazijo na prehrano in iščejo nove načine, kako izboljšati počutje. Ledene kopeli vidijo kot nadgradnjo tega življenjskega sloga,'' pojasnjuje in dodaja, da večino sprva privabi radovednost, nato pa ostanejo zaradi občutka, ki ga doživijo po kopeli.
''Ko premagaš začetni šok, ugotoviš, da je največja zmaga v resnici psihološka. Ugotoviš, da zmoreš več, kot si mislil. Ta občutek ljudje potem iščejo znova in znova, ob tem pa se pomembno krepi tudi samozavest,'' je prepričana.
Raziskave kažejo, da lahko izpostavljanje mrazu ugodno vpliva na krvni obtok in presnovo, poveča občutek energije, pomaga pri regeneraciji po telesnem naporu ter prispeva k boljšemu obvladovanju stresa. Nekatere študije omenjajo tudi protivnetne učinke in možen pozitiven vpliv na imunski odziv, čeprav strokovnjaki opozarjajo, da so potrebne nadaljnje študije.
V Sloveniji se ledene kopeli večinoma izvajajo v skupinah in naravnem okolju, kjer možnosti ne manjka. Po besedah Žontarjeve so med najbolj priljubljenimi lokacijami izviri rek pa tudi jezero Jasna, Bohinjsko jezero ter izvir pri Ukancu, kjer tudi v toplejših mesecih temperatura vode ostaja dovolj nizka za tovrstno izkušnjo.
Zanimanje za ledene kopeli pa ni omejeno le na posameznike. Vse pogosteje jih v svoje programe vključujejo tudi podjetja. Team buildingi, ki vključujejo vodeno dihanje in skupinski vstop v mrzlo vodo, postajajo nova niša na trgu doživetij za zaposlene. ''Podjetja ugotavljajo, da se ljudje po takšni izkušnji povežejo precej hitreje kot na klasičnih delavnicah. Ko skupaj stopiš iz cone udobja in premagaš strah, se med udeleženci ustvari posebna dinamika in več zaupanja,'' še dodaja Žontar.
Vikend umiki: ko je luksuz čas zase
Medtem ko so ledene kopeli namenjene predvsem premagovanju osebnih meja, priljubljeni vikend oddihi nagovarjajo nekoliko drugačno potrebo – umik od vsakodnevnega tempa, digitalni odklop in regeneracijo telesa ter duha. V zadnjih letih so postali ena najhitreje rastočih niš na področju wellnessa, pri čemer organizatorji vse bolj stavijo na butičnost, ekskluzivnost in celostno izkušnjo.
Dogodki praviloma potekajo v skrbno izbranih vilah, glampingih, wellness hotelih ali na odmaknjenih naravnih lokacijah, kjer udeleženci za nekaj dni zamenjajo vsakodnevne obveznosti za program, osredotočen na dobro počutje.
''Vikend za dušo je butični wellness in duhovni retreat, zasnovan tako, da ponudi globoko sprostitev, notranje ravnovesje ter regeneracijo telesa, uma in duha. Dogodek poteka v prekrasni naravi, kjer se srečajo joga, meditacija, madero terapija in preprosta gibanja, ki skupaj ustvarjajo varen, topel in podpirajoč prostor osebne transformacije,'' navajajo pri podjetju Tefiti, kjer redno organizirajo tovrstne vikend pobege.
Namenjeni so zlasti ljudem, ki si želijo umiriti tempo življenja, okrepiti stik s seboj ter poiskati ravnovesje med telesnim in duševnim zdravjem. Kot navajajo pri Tefitiju, jih obiskujejo predvsem posamezniki, ki želijo ''resetirati svoj notranji svet'', vzpostaviti globljo povezavo med telesom in duhom ter v vsakdan vnesti preproste prakse za boljše počutje.
Temu primerne so tudi cene. Za tridnevni butični retreat udeleženci praviloma odštejejo nekaj sto evrov, cena enega zadnjih programov pa je znašala približno 400 evrov na osebo. V ceno so običajno vključeni nastanitev, prehrana, delavnice, vodene aktivnosti in dostop do wellness storitev.
Tako imenovani 'weekend retreati' so posebej priljubljeni med ženskami. Foto: Depositphotos
Posebej izrazito je povpraševanje med ženskami, ki so ena od ključnih ciljnih skupin tega trga. Vse več ponudnikov zato organizira programe, namenjene izključno ženskam, pri čemer obljubljajo varen prostor za sprostitev, osebno rast in povezovanje. Gre za segment, ki se hitro razvija tudi v Sloveniji, saj wellness hoteli in organizatorji po vsej državi pripravljajo specializirane vikend programe za manjše skupine udeleženk.
Eden takšnih dogodkov je bil pred kratkim organiziran na Golteh. Program je vključeval meditacije, ledeni potop, delavnico o dolgoživosti, notranje potovanje z dihom in učenje posebnih dihalnih tehnik, sprostitveni pohod v naravi, aromaterapijo ter zvočno gong kopel. Takšna kombinacija aktivnosti kaže, kako se sodobni retreati oddaljujejo od klasične podobe wellness oddiha in vse bolj približujejo konceptu celostne transformacijske izkušnje.
.webp){kind=icon}
