Tomšič, Emil Frey: Kljub subvencijam in ponudbi povpraševanja po električnih avtih ni

Slovenski avtomobilski trg se počasi pobira, a še vedno ni niti blizu ravni izpred pandemije. Po 11 mesecih je bilo prvič registriranih skoraj 50 tisoč novih avtomobilov, kar je osem odstotkov več kot v istem obdobju lani. Podobno rast so ustvarili v eni največjih avtomobilskih skupin v Sloveniji – avtotrgovcu Emilu Freyu. Švicarski velikan v Sloveniji skrbi za 11 avtomobilskih znamk različnih skupin. Med temi so Abarth, Alfa Romeo, Citroën, DS, Honda, Jeep, Maserati, Mercedes-Benz, Mitsubishi, Peugeot in Smart.

Splezali iz dna

Skupno je bilo po 11 mesecih prvič registriranih 7.927 avtomobilov omenjenih znamk. To pomeni, da so število na medletni povečali za 8,4 odstotka, kažejo podatki podjetja Ardi. Potem ko so v letu 2023 izgubili približno 2,5-odstotni tržni delež, uradni podatki tudi letos kažejo na krčenje tržnega deleža na 15,6 odstotka. Resnica je nekoliko drugačna. Zaradi vrnitve dnevnih registracij pri določenih znamkah so prodajne številke in tržni deleži nekaterih konkurenčnih znamk prenapihnjeni, smo pisali.

Če upoštevamo odjavljene avtomobile, je po naših izračunih tržni delež znamk Emila Freya za vsaj odstotno točko večji oziroma je okoli 16,5 odstotka. V zadnjem letu se je tako tržni delež povečal za slabo odstotno točko. To jih tudi postavlja na drugo mesto največjih slovenskih avtotrgovcev. Na prvem mestu ostaja Porsche Slovenija, na tretjem pa sledi distributer GA Adriatic. ''Cilje smo dosegli,'' je na prednovoletni novinarski konferenci povedal generalni direktor skupine Jožko Tomšič. Pravi, da so dosegli 18-odstotni tržni delež.

Uroš Božin

''Letos bomo skupno dobavili približno 11 tisoč osebnih avtomobilov. Od tega jih je bilo do zdaj približno tri tisoč rabljenih,'' je povedal. Zraven so prodali še 350 tovornih in še med 24 in 26 avtobusi ter večje število rezervnih delov. ''Povpraševanje po avtobusih je velikansko. Prodali bi jih lahko še 50, če bi jih imeli,'' dodaja. To pripisuje upadu proizvodnje med pandemijo in času, potrebnem, da se znova ustvari zadostna proizvodnja. Pri tovornjakih je zgodba drugačna, saj je bil upad medletno 30-odstoten. Pri lahkih gospodarskih vozilih je delež večji od 30 odstotkov.

Mercedes in Citroën v rdečem

Najpomembnejša znamka z vidika prodajnih številk ostaja z naskokom Peugeot. Po 11 mesecih jih je bilo prvič registriranih 2.852 njihovih vozil, kar je medletno 23,4 odstotka več. Po prodaji prednjači peugeot 2008, ki so jih prodali krepko čez tisoč. Dodaja pa, da so za novega citroëna C3 v slabem mesecu zbrali 320 naročil. ''S tem tempom bi bil lahko najboljši.'' Skoraj podvojile so se registracije hond. Za skoraj 60 odstotkov se je okrepila prodaja jeepov. Na drugi strani so največji upad zabeležili pri Mitsubishiju in Mercedes-Benzu.

Zakaj manj Slovencev kupuje mercedese?

Tomšič priznava, da so registracije vozil znamke Mercedes-Benz upadle, poudarja pa, da je na tretjem mestu in ohranja tržni delež pri dveh odstotkih. ''Strategija Mercedesa je luksuz in prehaja dva koraka navzgor.'' To se preliva tudi v cene. Z odprtjem centra AMG je prodaja občutno večja, kot je bila, pravi. Pri vstopnih modelih razreda A in B pa gre za vozila rent-a-car, prodaje fizičnim osebam pa skoraj ni več. Takšna strategija je precej bolj dobičkonosna, pojasnjuje. To kažejo tudi številke pri rabljenih vozilih, ki zaradi visokih cen novih rastejo. Kar 70 odstotkov rabljenih avtomobilov, ki so jih prodali, so bili mercedesi.

Med vsemi znamkami je samo Mercedes-Benz še vedno nad ravnijo izpred pandemije. Vse druge znamke Emila Freya še precej zaostajajo. Med temi je upad pri Citroënu pripisal pomanjkanju modela C3 od maja. Zelo zadovoljen je s Fiatovo prodajo, ker prodajo občutno več kot v preteklosti. Uradni podatki sicer kažejo 61-odstotni upad gleda na leto 2019. V letih pred pandemijo je bilo veliko avtomobilov izvoženih.

E-mobilnost – povpraševanja ni

Glede slovenskega avtomobilskega trga pravi, da je zrasel za osem odstotkov. ''Prednjačijo bencinski motorji, za tem dizelski, beležimo pa velikanski upad pri električnih.'' Trg teh je upadel za tisoč avtomobilov. ''Pri zalogah električnih smo zelo previdni, čeprav gradimo vso potrebno infrastrukturo, jih na zalogo ne naročamo.'' Tržni delež električnih avtomobilov na slovenskem trgu je letos pri 5,7 odstotka.

V Emilu Freyu je delež električnih osemodstoten, pri hibridih pa 14-odstoten. ''Kljub subvencijam in ponudbi povpraševanja po električnih avtomobilih žal ni. Vsi se mučimo, ponujamo, gradimo dve polnilnici moči 130 kilovatov, vendar povpraševanja še ni. ''Ljudje se odločajo za blage hibride, bencin in dizel. Drugi niso priljubljeni,'' priznava Tomšič. ''Trg ni velik, če se pojavi nekdo, ki proda nekaj avtov, je to lahko že 10 odstotkov trga.''

Uroš Božin

Zakaj se električni avti ne uveljavijo?

''Ni konsenza. Ta se ne doseže tako, da se nekaj odloči, se pri tem vztraja in posiljuje. Če bi kot država in Evropa začeli na drugačen način, bi bilo lahko precej drugače,'' meni Tomšič. ''Tehnologija je dobra, avti so dobri. V to smer bomo šli, morda ne tako hitro, kot smo načrtovali. Smo na tem vlaku, ki drvi in ga ne bo ustavil nihče.'' Razočarani so, ker vsa ta leta naložb niso ničesar prinesla.

Rabljeni avtomobili so tisti del torte, ki se lahko najhitreje pokvari, meni Tomšič. Zato prisegajo na svoje količine, ki jih imajo iz lastnih virov. ''Da bi jih uvažali iz različnih držav ... tega ne delamo.'' Omenil je še električne modele in "cenovne čudeže" ter preveč nestabilne cene. Tomšič poudarja, da jim stranke glede električnih avtomobilov zaupajo, saj imajo baterijsko delavnico. ''Imamo tehnologijo in znanje ljudi, težava je cena avtomobila. Medtem ko bencinski avtomobil v letu izgubi 25 odstotkov vrednosti, je električni izgubi 50 odstotkov.'' O astronomskih izgubah vrednosti smo nedavno pisali v članku.

Uroš Božin

Veliko se je govorilo o agentskem modelu prodaje, ni pa se veliko uresničilo, pravi Tomšič. Stellantis ima rigorozna pravila glede kvot klasično gnanih in električnih avtomobilov. Tu ne vidi težav, predvsem zato, ker na trg prihajajo cenovno dostopnejši modeli. ''Zaloge imamo pod nadzorom. Ne kupimo in nato prodamo, temveč kupujemo s prodajo.''

Družbo C Automobili Import, ki skrbi za znamko Citröen, zapušča direktor Filip Koren, ki ga bo nasledil Leon Malovrh. Skrbijo za prodajo 12 znamk in tri znamke tovornih vozil. Skupni prihodki celotnega holdinga naj bi v letu 2024 dosegli približno 700 milijonov evrov, razkriva Tomšič. To je približno tri odstotke več kot v letu 2023. Krovna družba Emil Frey Automobil Holding združuje hčerinske družbe P Automobili Import, C Automobili Import, Autocommerce, Avto Triglav, AC-Mobil, Frey Services, Emil Frey Avtocenter in Star Import. Emil Frey skupno zaposluje več kot 500 ljudi.

Leta 2026 v 20-milijonsko naložbo

Letos so prenovili servis gospodarskih vozil ter odprli novi kompetenčni center za baterije. V letu 2024 so skupno vložili v hlajenje prostorov na vseh lokacijah. Skupno so naložbe znašale 1,7 milijona evrov. V prihodnjem letu načrtujejo naložbo v fotonapetostne panele na vseh lokacijah. Prihodnje leto bi radi proizvedli milijon kilovatnih ur električne energije.

Skupno bodo v letu 2025 vložili 2,5 milijona evrov. Tomšič ni izključil možnosti odpiranja novih prodajnih salonov ali zastopstva nove znamke, podrobnosti pa ni želel komentirati. V letu 2026 načrtujejo začetek gradnje prodajno-servisnega centra za gospodarska vozila v občini Log - Dragomer. ''To je projekt, ki ga bomo delali dve leti.'' Po njegovi oceni bo naložba vredna okoli 20 milijonov evrov.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar