Rad bi doniral. Kako pa je z davki?

Z donacijami finančno podpremo neprofitne dejavnosti, dobrodelne projekte, športna društva in druge javno koristne cilje. Čeprav gre pri tem pogosto za humanitarne namene, donatorske pogodbe niso imune na davčne in pravne pasti – tako za donatorja kot za prejemnika donacije.

Če želite kot pravna ali fizična oseba uveljavljati davčno olajšavo za donacijo, se morate držati natančno določenih pogojev, ki jih opredeljuje predvsem 59. člen Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). Poleg tega mora biti pogodba sklenjena pisno, prejemnik pa mora biti registriran za izvajanje dejavnosti, ki so predmet donacije. V nasprotnem primeru lahko Finančna uprava RS (Furs) donacijo obravnava kot davčno neupravičen odhodek – kar pomeni dodatno davčno obveznost za donatorja.

Kaj mora vsebovati donatorska pogodba?

Pogodba o donaciji mora biti obvezno sklenjena v pisni obliki in mora vsebovati osnovne elemente: podatke o pogodbenih strankah, višino ali predmet donacije, namen uporabe sredstev, rok donacije in morebitne druge pogoje. Priporočljivo je, da vsebuje tudi klavzulo, da gre za neodplačen pravni posel brez pričakovane koristi za donatorja.

V praksi se pogosto zgodi, da pogodbe niso dovolj natančne – manjkajo določila o namenski rabi sredstev ali pa ni priložena dokumentacija, ki bi dokazovala upravičenost prejemnika. Takšne napake lahko donatorja stanejo pravico do uveljavljanja davčne olajšave.

Na kaj morajo biti donatorji pozorni?

Predvsem na davčne pogoje. Namreč, najpogostejša zmota donatorjev je prepričanje, da bo vsaka donacija avtomatično priznana kot davčna olajšava. Zakon pa jasno določa, da morajo biti prejemniki donacij organizacije, ki delujejo v javnem interesu – kot so humanitarne, invalidske, dobrodelne, verske, izobraževalne, raziskovalne, kulturne, športne ali okoljske dejavnosti.

 

Depositphotos

 

 

Do donacije mora priti v denarju ali naravi, prejemnik pa mora imeti ustrezno odločbo oziroma status, iz katerega izhaja pravica do prejemanja donacij. Brez tega dokazila davčni organ ne bo priznal davčne olajšave, saj velja, da mora donator skrbno preveriti status organizacije, ki jo podpira.

Tudi prejemnik donacije ni vselej brez skrbi

Čeprav je prejem donacije pogosto dobrodošel, mora biti tudi prejemnik pozoren nanjo. Prva izmed njegovih obveznosti je ustrezna registracija za opravljanje dejavnosti v javnem interesu. Donacije, ki se izkažejo za neupravičene (npr. prejemnik nima ustreznega statusa), lahko vodijo do obveznosti vračila sredstev ali celo do davčnih posledic.

Poleg tega mora prejemnik sredstva uporabiti skladno z namenom, določenim v pogodbi. V nasprotnem primeru lahko pride do prekinitve pogodbe ali celo do zahteve po vračilu donorskih sredstev, kajti vsakršna nenamenska raba lahko oškoduje ugled organizacije ali celo privede do inšpekcijskega nadzora.

Pogosta past je tudi neustrezna dokumentacija. Če pogodba ne določa jasno namena, višine, roka in načina donacije, lahko pride do težav pri dokazovanju upravičenosti do olajšave ali namenske porabe sredstev.

Prav tako mora prejemnik voditi ustrezno evidenco o prejemu in porabi donacije. V primeru večjih donacij ali donacij iz javnih sredstev je pogosto obvezno tudi poročanje donatorju ali celo javna objava porabe.

Kaj pa, če donator pričakuje nekaj v zameno? 

Donacija pomeni neodplačno izročitev sredstev – brez pričakovanja protiusluge. Če pa se izkaže, da je šlo dejansko za sponzorstvo (kjer prejemnik denimo donatorju omogoči oglaševanje ali promocijo, na primer objavo logotipa podjetja donatorja, predstavitev v publikacijah prejemnika ali izpostavitev v medijih) pa donacija preide v sfero sponzorstva, kjer je davčna obravnava povsem drugačna – ne gre več za donatorsko pogodbo, temveč za odplačni pravni posel. V takih primerih je olajšava za donacije neupravičena, znesek pa se obravnava kot davčno priznan odhodek iz drugega naslova, kar pomeni drugačno davčno obravnavo.

Davčni organi so v takšnih primerih upravičeno pozorni, saj se lahko izkaže, da gre za prikrito oglaševanje, kar pomeni, da znesek ne sodi med davčno priznane donacije, temveč se lahko šteje kot poslovni odhodek, pod drugačnimi pogoji. V najslabšem primeru pa lahko donator izgubi pravico do olajšave in prejme dodatne obveznosti ob davčnem nadzoru.

Davčni organi so v zadnjih letih okrepili nadzor nad takšnimi primeri, saj se pojavlja vse več situacij, ko gre formalno za donacijo, dejansko pa za prikrito oglaševanje.

Previdnost pri donatorskih pogodbah ni odveč

Čeprav je donacija lahko plemenita in koristna, se brez ustrezne pravne in davčne podlage hitro spremeni v past za donatorja ali prejemnika. Zato naj bodo donatorske pogodbe vedno jasno sestavljene, z opredeljenim namenom, dokazili o statusu prejemnika in jasno navedbo, da ne gre za odplačni posel. Pred sklenitvijo pogodbe se je zato smiselno posvetovati s pravnim ali davčnim strokovnjakom – da dobro delo ne bo vodilo do neprijetnih posledic.