Investicijske davčne olajšave za podjetja: na kaj paziti, pogoji za olajšave

Kako znižati davčne obveznosti v podjetju? Eden izmed instrumentov za tako znižanje so investicijske davčne olajšave.

Te so posebno sredstvo, s katerim zakonodajalec spodbuja podjetja k vlaganjem v razvoj, digitalizacijo in konkurenčnost. Pravno podlago zanje predstavlja 55.a člen Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), ki omogoča podjetjem, da si znižajo davčno osnovo za del vlaganj v določeno opremo in neopredmetena sredstva. Čeprav to zveni precej privlačno, pa je treba ob uveljavljanju olajšav paziti na vrsto pogojev, omejitev in vsebinskih opredelitev, ki jih določa zakonodaja.

Osnovni pogoji za uveljavljanje olajšave

Zavezanec lahko uveljavlja olajšavo v vrednosti 40 odstotkov investiranega zneska v opremo in neopredmetena sredstva, ki jih uporablja pri opravljanju svoje dejavnosti. Olajšava se upošteva pri znižanju davčne osnove za tisto davčno obdobje, v katerem je bil nakup izveden, morebitni presežek pa se lahko prenaša v naslednjih pet davčnih obdobij. Vendar pa zakon omejuje skupno znižanje davčne osnove na največ 63 odstotkov z upoštevanjem vseh olajšav in izgub iz preteklih obdobij.

Kaj se šteje kot oprema in kaj ne?

Zakon in pojasnila Fursa jasno določajo, da olajšava velja le za opremo in neopredmetena sredstva, ki jih zavezanec uporablja za pridobitno dejavnost in se jih lahko računovodsko pripozna.

Iz olajšav so posledično izvzeti pohištvo in pisarniška oprema (razen računalniške), motorna vozila (z nekaj izjemami: električna/hibridna, vozila EURO VI), zgradbe, zemljišča ter neopredmetena sredstva, kot so blagovne znamke, dobro ime ipd.

Ključna pravila o uporabi sredstev

Zelo pomembno je, da zavezanec sredstva, za katera je uveljavil olajšavo, ne odtuji ali proda prej kot v treh letih od leta investicije (ali pred amortizacijo, če je ta krajša). V nasprotnem primeru mora povečati davčno osnovo za vrednost izkoriščene olajšave. Izjema velja, če je bila oprema uničena v naravni nesreči (denimo poplave).

Depositphotos

 

Omejitve za normirance in nekatere posebne primere

Tudi zavezanci, ki uporabljajo sistem normiranih odhodkov, olajšave ne morejo uveljavljati – niti v tekočem letu niti za nazaj, ko preidejo na sistem dejanskih stroškov.

Prav tako olajšave ni mogoče uveljavljati za vlaganja, ki so bila (delno ali v celoti) financirana iz nepovratnih sredstev državnega proračuna ali iz evropskih sredstev.

Pojasnila Furs

V pojasnilu iz oktobra 2024 Furs posebej opozarja na nekatere dileme v praksi. Denimo na vlaganja v svetlobne sisteme za promet ali vgrajene navigacijske sisteme. Za te velja, da čeprav se uvrščajo med sestavni del infrastrukture, se lahko uvrstijo med opremo, za katero se lahko uveljavlja investicijska olajšava le pod pogojem, da tvorijo samostojno funkcionalno celoto. Podobno velja za hladilnike in zamrzovalnike, če ti niso običajno pohištvo, temveč sodijo med nujno opremo za proizvodnjo ali prodajo.

Furs poudarja tudi funkcionalni namen in povezavo z ustvarjanjem prihodkov kot ključni kriterij. Če je sredstvo integralno povezano z opravljanjem dejavnosti in ga je možno pripoznati kot opremo, ki omogoča ekonomsko korist, se olajšava lahko uveljavlja.

Računovodski in formalni vidiki

Investicija mora biti sicer ustrezno evidentirana v poslovnih knjigah – to pomeni, da mora biti vključena v osnovna sredstva, kar vključuje tudi pravilno razmejeno nabavno vrednost z vsemi pripadajočimi stroški (dostava, montaža, usposobitev za uporabo). Predplačila pa ne štejejo za vlaganja.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar