Banke v regiji Adria: Pregled uspešnosti v primerjavi z Evropo

Banke so nedvoumno zmagovalke leta 2024, ko govorimo o evropskem trgu kapitala. Cene delnic bank so lani presegle rast širšega indeksa za 20 odstotnih točk, kar je rezultat okolja, v katerem je bančni sektor posloval. Glede na regijo Adria je z vidika bančnih družb regija prispevala k dobrim rezultatom, pravi analitičarka za makroekonomijo in trge kapitala pri Bloombergu Adri Marina Petrov Savić.

Na konferenci (R)evolucija finančnega sektorja, ki jo je v torek organizirala Bloomberg Adria v Sarajevu, je Petrov Savić predstavila analizo trendov v bančništvu. Poudarila je, da so banke v regiji v preteklem letu dosegle donosnost kapitala, ki je znatno nad povprečjem držav, iz katerih najpogosteje prihajajo matične domače banke, ter nekoliko nad vzorcem držav srednje in vzhodne Evrope (CEE).

Naše banke izstopajo po kreditni aktivnosti

"Pogoji, v katerih banke delujejo, so podobni glede na dejavnike, ki vplivajo na dobro dobičkonosnost - likvidnost je dobra, kreditno tveganje pa omejeno," je dejala Petrov Savić.

Obrestne mere so sledile smernicam monetarnih politik, vendar ne z enako intenzivnostjo. Najučinkovitejši prenos je bil v Srbiji, saj je Narodna banka Srbije (NBS) znatno zvišala obrestno mero, vendar analitiki prav tam vidijo največje znižanje v letu 2025.

"Prenos obrestnih mer je bil na Hrvaškem in v Sloveniji na ravni, ki smo jo videli v celotnem evroobmočju, medtem ko je bila v Severni Makedoniji in Bosni in Hercegovini ta rast obrestnih mer precej šibkejša," poudarja Petrov Savić.

 

 

Ekipa analitikov Bloomberg Adria za leto 2025 pričakuje, da bo bančni sektor dosegel dvomestne stopnje donosnosti kapitala, čeprav ne pričakujejo, da bodo presegli leto 2024.

"Čeprav vidimo, da se bodo obresti še naprej postopno zniževale, bo učinek na dobičkonosnost delno ublažen z boljšo kreditno aktivnostjo v regiji," sporoča Petrov Savić.

Analitiki naraščajoče kreditne aktivnosti ne pričakujejo samo v segmentu gospodarstva, ampak jo vidijo tudi v segmentu prebivalstva, saj so cene zdaj višje, tudi v segmentu nepremičnin in v smislu potrošniške košarice, pa tudi zaradi večje sposobnosti zadolževanja, ker so se plače zvišale.

"Če pogledamo raven zadolženosti, dolg podjetij in prebivalstva glede na bruto domači proizvod (BDP), vidimo, da je regija na nižjih ravneh tako v primerjavi z razvitimi evropskimi državami kot tudi v primerjavi z regijo CEE. Če dodamo, da je razmerje med posojili in depoziti v vseh državah v regiji manjše od ena, vidimo, da obstaja prostor za nadaljnjo rast zadolženosti, celo za pospešitev," sporoča naša analitičarka.

 

Marina Petrov Savić (Bloomberg Adria)

 

Problematični krediti pri evropskih bankah na minimumu

Bančni sektor je bil leta pod pritiskom nizkih obrestnih mer, zato je cikel zvišanja obrestnih mer pravzaprav pozitivno vplival na dobičke in posledično na to, kako so se trgi odzvali.

Petrov Savićeva poudarja, da ko gre za obresti, ne misli samo na bančne obresti, temveč na splošno na donose, ki jih je bilo mogoče doseči v preteklih letih.

"Vsako parkiranje sredstev s strani bank je prineslo dober donos - krediti, naložbe, celo polaganje sredstev od centralnih bank," dodaja.

V kontekstu tega, zakaj so banke dobro prestale leto, je pomembno izpostaviti dva dejavnika - likvidnost in kreditno tveganje.

Likvidnost je bila zagotovljena s politiko tiskanja denarja Evropske centralne banke (ECB), ki se je okrepila med pandemijo in takoj po njej. Od konca leta 2022 se začenja postopno zmanjševanje programa in opazen je upad presežne likvidnosti - vendar je ta še vedno za približno tretjino večja v primerjavi s predpandemično ravnjo.

"Če bi bila situacija drugačna, banke ne bi imele presežkov likvidnosti, temveč primanjkljaj, iskale bi sredstva na trgu, plačevale bi višje obrestne mere in to bi na koncu prenesle na stranke, kar bi ogrozilo kreditno aktivnost in slika bi bila drugačna," poudarja Petrov Savićeva.

Drugi dejavnik je kreditno tveganje. Dobre rezultate je podprlo dejstvo, da ni bilo znatnega porasta kreditnega tveganja in kreditnih izgub. Delež problematičnih kreditov pri evropskih bankah znaša okoli dva odstotka, kar je zelo nizka raven. Ta delež je blizu minimuma, še posebej če ga postavimo v zgodovinski kontekst.

"Čeprav smo bili priča močnemu porastu cen delnic evropskih bank, so banke še vedno podcenjene glede na kazalnike vrednotenja. Vrednotenja so razmeroma nizka in če jih primerjamo s širšim indeksom (Stoxx Europe 600), vidimo, da ima ta več kot dvakratno vrednotenje. Do podobnega zaključka pridemo tudi, če jih primerjamo z vrednotenjem ameriških bank," pravi analitičarka.

Kreditna aktivnost je bila v preteklih dveh letih šibka tako v segmentu prebivalstva kot v segmentu gospodarstva, stopnje rasti so daleč pod desetletnim povprečjem, ko gre za nominalne stopnje.

"Če bi upoštevali še inflacijo, bi najverjetneje videli upad kreditne aktivnosti v letih 2023 in 2024. Prenos denarne politike je bil šibkejši, kot so nakazovale obrestne mere, vendar je vseeno prišlo do znatnega povečanja obresti," sporoča Petrov Savićeva.

Vendar je bilo upočasnjevanje kreditne aktivnosti posledica upočasnjevanja gospodarstev in šibkejšega povpraševanja, ne obratno. Po zadnjih anketah podjetij v industriji je dostop do financiranja ovira za poslovanje le za okoli pet odstotkov podjetij, medtem ko okoli 40 odstotkov anketirancev navaja pomanjkanje povpraševanja kot oviro za poslovanje.

 

Konferenca (R)evolucija bančnega sektorja združuje vodilne strokovnjake in odločevalce z namenom obravnave ključnih izzivov in opredelitve strategij prihodnjega razvoja. Poudarek je na trenutnem stanju sektorja, zakonodajnih ovirah in implementaciji fintech inovacij. Dogodek predstavlja priložnost za izmenjavo izkušenj med ključnimi akterji ter za prevzemanje najboljših praks z razvitih trgov.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar