Na Otoku z zakonom nad zapiranje bančnih poslovalnic, kaj pa pri nas?

Banke v Veliki Britaniji morajo od septembra spoštovati strožja zakonska pravila, v skladu s katerimi morajo odložiti zaprtje bančnih poslovalnic, če ne zagotovijo alternativne storitve za dvig gotovine. Zaradi združitve Nove KBM in SKB v OTP bank bo do konca leta tudi pri nas mreža poslovnih bank redkeje pletena. 

Britanski regulatorni organ za finančno ravnanje (FCA) je objavil, da je bilo v zadnjih dveh letih v Veliki Britaniji zaprtih več kot 1.300 poslovalnic, medtem ko jih je glede na leto 2015 kar šest tisoč manj. To predstavlja 60 odstotkov takrat obstoječe mreže poslovnih bank.

Potem ko je britanska vlada leta 2020 objavila načrte za uvedbo zakona za zaščito dostopa do gotovine, ki bi lahko otežili zaprtje podružnice, so zdaj spisali zakon za zmanjšanje vrzeli v lokalnem dostopu do gotovine, poroča Reuters. Tako mora banka pred zaprtjem zagotoviti alternativno storitev za brezplačni dvig gotovine za stranke z bančnim računom.

Ob rekordnih dobičkih rekordni tudi operativni stroški

V zadnjih 10 letih se je bančna mreža prepolovila tudi pri nas. Ob koncu lanskega leta je bilo bančnih poslovalnic po podatkih Banke Slovenije 375, medtem ko jih je bilo leto prej devet več. Zmanjšuje se tudi število bančnih uslužbencev. Lani jih je bilo prvič manj kot osem tisoč, medtem ko jih je bilo pred desetletjem skoraj 12 tisoč. 

Banke poslovalnice zapirajo predvsem zaradi optimizacije stroškov, in to ne glede na rekordne dobičke, ki jih ustvarjajo zadnja leta zaradi ugodnega monetarnega okolja. Banke so od januarja do julija ustvarile 690,1 milijona evrov čistega dobička, kar je za četrtino več kot v enakem obdobju lani. Čiste obresti so se povečale za 17,2 odstotka, na 927,5 milijona evrov, neobrestni prihodki pa za 36,2 odstotka, na 485,3 milijona evrov, so navedli v Banki Slovenije.

Dejstvo pa je, da so porasli tudi operativni stroški, in sicer v prvih sedmih mesecih medletno za skoraj petino, na 585 milijonov evrov. "Banke smo se razlezle in nismo več tako varčne, napovedi pa so jasne: obrestni prihodki bodo dramatično upadli," je v intervjuju priznal predsednik uprave Deželne banke Slovenije (DBS) Jure Kvaternik.

Največ poslovalnic ima DBS, a bi jo OTP utegnila prehiteti

DBS pa je ravno tista banka, ki je imela pri nas lani največ bančnih poslovalnic. Odprtih je bilo 76 poslovalnic in so edina banka, kjer število malce narašča. "Posebnost naše banke je, da smo povsod prisotni. V Sloveniji nastaja vse več sivih con, kjer od bank ni več nobene," je poudaril Kvaternik. Letos bi jih utegnila po številu sicer prehiteti združena OTP bank. 

Nova Ljubljanska banka (NLB), ki je največja banka po bilančni vsoti, je imela lani za primerjavo 68 poslovalnic. NLB je denimo v zadnjih 10 letih prepolovila število poslovalnic. Na ravni skupine so se zmanjšale za približno pet odstotkov, v Sloveniji pa za več kot polovico. Konec marca so za nekdanje poslovalnice zbirali nezavezujoče ponudbe.

Banka Slovenije

 

"Pogosto slišim, 'zapri enoto', ampak enote niso samo strošek, so tudi prihodek, celo morda glavni prihodek. Ne glede na vse sem prepričan, da bodo fizične poslovalnice zagotovo ostale, cenovno pa je digitalno poslovanje zagotovo bolj ugodno," je v intervjuju pojasnil predsednik DBS.

Za zapiranje poslovalnic se banke večinoma odločajo na podeželju, na ta način pa se tudi bančne storitve centralizirajo. Občina Škocjan je ena tistih, ki je pred leti ostala brez bančne poslovalnice, smo poročali. NLB je tam svojo banko zaprla leta 2013, DBS pa leta 2019, vendar so jo leta 2022 znova odprli, je za Bloomberg Adria povedal župan občine Jože Kapler. Ponovno odprtje so dosegli tako, da občina subvencionira delo poslovalnice, ker ta ne bi bila rentabilna.

OTP: 'Po združitvi so nekje poslovalnice na manj kot 100 metrov'

Do konca leta bo pri nas bančnih poslovalnic še manj. "Ker je po združitvi kar nekaj poslovalnic v neposredni bližini drugih, v nekaterih primerih celo na manj kot 100 metrov, bomo v prihodnjih mesecih poslovanje takih poslovalnic združili," so sporočili iz OTP banke. 

Kot dodajajo, se bodo okrepile prodajne ekipe v poslovni mreži, kjer je to potrebno. "Poslovanje strank bo preneseno na poslovalnico naslednico, o čemer stranke in lokalne skupnosti pravočasno obveščamo. Podrobnosti s seznamom poslovalnic bodo ob združevanju objavljene tudi na naših spletnih straneh," pravijo v OTP.

Od nedavne operativne združitve lahko stranke uporabljajo skupno mrežo OTP banke, večino bančnih storitev pa lahko uredijo tudi na poštah. "To za stranke nekdanje SKB banke pomeni 600-odstotno povečanje števila bančnih točk, za stranke nekdanje Nove KBM pa šestodstotno povečanje v primerjavi z začetkom leta," pojasnjujejo. Že pred združitvijo so poenotili tudi mrežo bankomatov, s čimer so omogočili brezplačen dvig gotovine na okoli 400 bankomatih po Sloveniji. 

Pri nas zakon bankam prepušča 'prosto gospodarsko pobudo'

Tudi na finančnem ministrstvu se zavedajo, da se v Sloveniji s pojavom tako imenovanih sivih con odpira vprašanje dostopnosti bančnih storitev na podeželskih območjih ali v manj urbanih okoljih. "Razvoj digitalnih bančnih storitev ponuja strankam vse več alternativ, vendar pa je pomembno, da so bančne storitve dostopne tudi ranljivim skupinam, ki nimajo dostopa do interneta ali digitalnih naprav," poudarjajo. 

Ukrepi, kot se jih poslužujejo v Veliki Britaniji, bi po njihovih besedah lahko  pomenili eno možnih rešitev, "vendar bi takšni ukrepi zahtevali širšo analizo, ki bi vključevala oceno potreb prebivalcev, razpoložljivost alternativnih rešitev in stopnjo digitalizacije bančnega sektorja". 

V Sloveniji pogoje za ustanovitev, poslovanje in redno prenehanje kreditnih institucij sicer ureja zakon o bančništvu. "Ta bankam ne omejuje morebitnega zapiranja poslovalnic ter v tem okviru prepušča bankam prosto gospodarsko pobudo," pojasnjujejo na finančnem ministrstvu.

Vodenje poslov oziroma določanje poslovne politike je torej v pristojnosti posamezne banke, ki sledi svoji strategiji optimizacije stroškov in učinkovitosti. Te odločitve temeljijo na analizi povpraševanja po storitvah, stroškov poslovanja ter spreminjajočih se potrebah strank, vključno z vedno večjo uporabo digitalnih kanalov.

"Tudi v Evropski uniji ni enotne zakonodaje, ki bi omejevala zapiranje bančnih poslovalnic. Prav tako ministrstvo za finance v delovnih telesih EU ni zasledilo, da bi se v Evropski uniji (v nasprotju z Veliko Britanijo) pripravljale tovrstne zakonodajne spremembe," dodajajo na ministrstvu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar