Rast potrošniških posojil slabi, krepi se rast stanovanjskih

Dobiček slovenskih bank še naprej raste, poroča Banka Slovenije (BS). Slovenske banke so po desetih mesecih ustvarile 1,31 milijarde evrov čistih obresti, kar je 12,3 odstotka več kot v istem obdobju lani. Prihodki od obresti rastejo občutno počasneje od obrestnih odhodkov. Banke ustvarjajo precej več neobrestnih prihodkov. Po 10 mesecih so zrasli za 30,5 odstotka na 608 milijonov evrov.

Bruto dohodek slovenskih bank, to so čiste obresti in neobrestni prihodki, je zrasel za 17,5 odstotka na 1,92 milijarde evrov. Operativni stroški so se medletno povečali za 23,7 odstotka na 824 milijonov evrov. Neto dohodek, to je razlika med bruto dohodkom in stroški, je zrasel za 12,3 odstotka na 1,096 milijarde evrov. Po desetih mesecih so slovenske banke ustvarile 1,042 milijarde evrov dobička pred obdavčitvijo, kažejo podatki BS. O desetih mesecih se približujejo lanskim celoletnim rezultatom, kar pomeni, da bodo do konca leta poslovanje medletno izboljšale.

Banke so se prilagodile na strani kreditiranja, manj na strani depozitov

Povečanje dobička je predvsem rezultat povečanja neto dohodka. ''K njegovemu povečanju so v dveh tretjinah prispevali neto obrestni prihodki, ki so posledica tega, da so banke obrestne mere prilagodile na strani kreditiranja, manj pa na strani obrestovanja depozitov.'' Obseg neto oslabitev in rezervacij je ostal majhen, znašal je manj kot tri odstotke ustvarjenega bruto dohodka, so zapisali v BS.

Tudi letos so razmere za poslovanje bank ugodne. Postopno zniževanje ključnih obrestnih mer ECB se odraža tudi na kreditiranju nebančnega sektorja. Banke trenutno najbolj kreditirajo gospodinjstva s potrošniškimi posojili. Oktobra se je rast potrošniških posojil medletno povečala za 14,3 odstotka. Gre za najnižjo medletno rast po februarju.

Kreditiranje podjetij ostaja šibko

Kreditiranje podjetij ostaja šibko in zadnjih nekaj mesecev stagnira. Posojila podjetjem so na medletni ravni oktobra upadla za 4,4 odstotka. Z nižanjem obrestnih mer se krepi kreditiranje gospodinjstev s stanovanjskimi posojili. Oktobra je bila rast medletno 3,4 odstotna, kar je najvišja rast po maju 2023.

Vloge nebančnega sektorja se še naprej povečujejo, a je njihova rast letos skromna. Do oktobra so se vloge zmanjšale pri vseh sektorjih, z izjemo vlog gospodinjstev, katerih priliv je bil s 425 milijonov evrov podoben lanskemu v enakem obdobju. Medletna rast je oktobra bila 2,7-odstotna, kar je pod povprečjem evrskega območja, piše BS. Vloge so v začetku leta upadle zaradi nakupov obveznic za državljane.

''Vloge nefinančnih družb so se po zmanjševanju v prvi polovici leta od julija krepile, vseeno pa se je njihov obseg v desetih mesecih letos zmanjšal za 156 milijonov evrov.'' Naraščanje vezanih vlog se je umirilo in tako vloge na vpogled še naprej predstavljajo glavnino vseh vlog gospodinjstev (84,6 odstotka) in nefinančnih družb (72,7 odstotka). Obrestne mere na kratkoročne vloge gospodinjstev so oktobra dosegle 1,52 odstotka, kar je največ v zadnjih sedmih letih, ko os na voljo podatki. Obrestne mere za dolgoročne vloge pa so se oktobra ponovno znižale na 2,35 odstotka. Vrh so dosegle februarja pri 2,56 odstotka.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar