Po bojkotu trgovin: So za bojkot zrele tudi banke?

Ogorčenje hrvaških potrošnikov zaradi nenehnega dviga cen je trenutno usmerjeno predvsem proti trgovcem, medtem ko banke, ki prav tako vztrajno zvišujejo stroške svojih storitev in obenem dosegajo rekordne dobičke, ostajajo nekoliko v ozadju.

Napoved hrvaškega ministrstva za finance o ukinitvi nadomestila za vodenje računa bank ni pretirano vznemirila. Nasprotno, te so takoj napovedale zvišanje cen drugih storitev, da bi nadomestile izgubljene prihodke.

V resnici so banke dvigovale stroške storitev že prej, brez posebnega povoda, pri čemer so kot razlog pogosto navajale rast cen energije in dela. A cene energentov na Hrvaškem so zamrznjene na nižjih ravneh od tržnih, medtem ko so zaposleni v večjih bankah nezadovoljni zaradi stagnacije plač, ki zaradi inflacije realno upadajo, piše novinar hrvaškega portala Bloomberg Adria Miro Soldić.

Visoki dobički in vse višje cene storitev

Banke na Hrvaškem so obenem izkoristile okolje visokih obrestnih mer, ki jim je prineslo velikanske dobičke. Leta 2023 so svoj dobiček povečale za 92 odstotkov na 1,36 milijarde evrov, v prvi polovici lanskega leta pa so ga povečale za dodatnih 20 odstotkov, kar je znašalo več kot 800 milijonov evrov.

Pomemben delež v prihodkih bank predstavljajo tudi nadomestila. Banke, kot so Addiko, OTP in Raiffeisenbank, več kot petino svojih prihodkov ustvarijo prav iz tega vira. V letih 2021 in 2022 so neto prihodki iz naslova nadomestil rasli za več kot deset odstotkov letno, leta 2023 pa se je rast umirila na dva odstotka. Skupno so banke na Hrvaškem lani s provizijami zaslužile 556,5 milijona evrov, letos pa bi ta znesek lahko dosegel 600 milijonov evrov, ugotavlja novinar hrvaškega portala Bloomberg Adria.

Kljub vsemu se trend rasti nadomestil ne bo ustavil. Banke pripravljajo nov val podražitev, pri čemer naj bi se posamezne storitve podražile tudi do 40 odstotkov. Nekatere so že spremenile cenike, druge pa bodo to storile aprila in maja.

Nikola Mikša, član uprave OTP banke, je za Bloomberg Adria konec lanskega leta povedal, da banka še oblikuje nove cene nadomestil, a hkrati priznava, da v letu 2025 pričakujejo rast prihodkov iz tega naslova. "Pričakujemo rast prihodkov od nadomestil, vendar ne morem napovedati, za koliko. Ta rast temelji predvsem na povečanem obsegu transakcij zaradi rasti gospodarstva in okrepljene turistične sezone," je pojasnil.

Tujim lastnikom se hrvaške banke splačajo

Med prvimi je konkretne ukrepe sprejela Zagrebačka banka (Zaba), ki je z novim cenikom ukinila nadomestila za odprtje in vodenje osnovnega računa, a hkrati občutno podražila skoraj vse druge storitve.

Analitiki Bloomberg Adria so ugotovili, da so banke v celotni Adria regiji v izjemno dobrem finančnem položaju. Večina bank v regiji je v lasti velikih evropskih bančnih skupin iz Avstrije, Italije in Francije, pri čemer so dobički njihovih podružnic v regiji pogosto višji kot na domačih trgih. "Hrvaško in širšo Adria regijo banke vidijo kot izjemno privlačno za poslovanje," ugotavljajo analitiki.

Evropskemu bančnemu sektorju gre nasploh odlično, kar potrjujejo tudi gibanja na finančnih trgih. Indeks evropskih bančnih delnic Stoxx Banks je v letu 2024 pridobil skoraj 20 odstotkov in je bil ena najuspešnejših komponent širšega tržiščnega indeksa, ki se je dvignil le za okoli pet odstotkov.

Bankam gre tudi v Sloveniji (zelo) dobro

Tudi v Sloveniji dobički bank rastejo. Slovenske banke so po desetih mesecih ustvarile 1,31 milijarde evrov čistih obresti, kar je 12,3 odstotka več kot v istem obdobju lani, kažejo podatki Banke Slovenije.

Prihodki od obresti rastejo občutno počasneje od obrestnih odhodkov. Banke ustvarjajo precej več neobrestnih prihodkov, kamor sodijo tudi provizije in nadomestila. Po 10 mesecih so zrasli za 30,5 odstotka na 608 milijonov evrov.

Po desetih mesecih so slovenske banke ustvarile 1,042 milijarde evrov dobička pred obdavčitvijo, kažejo podatki BS. O desetih mesecih se približujejo lanskim celoletnim rezultatom, kar pomeni, da bodo do konca leta poslovanje medletno izboljšale.

Pregled cenikov slovenskih bank kaže, da se storitve tudi v Sloveniji dražijo.

Bojkot trgovin na Hrvaškem, marže so v Sloveniji še višje

Kot smo poročali, je v petek na Hrvaškem potekal drugi zaporedni bojkot trgovin zaradi podražitev blaga.

Številni hrvaški kupci za visoke cene krivijo trgovce in njihov pohlep, vendar primerjava bruto marž slovenskih in hrvaških trgovcev pokaže, da so te v Sloveniji večje.