Je večja banka OTP ali NLB? Preverili smo tržne deleže, pa tudi plače uprav

Slovenski bančni trg ostaja izrazito koncentriran in stabilen, kažejo podatki Banke Slovenije. Največji dve banki – Nova Ljubljanska banka (NLB) in OTP banka – skupaj obvladujeta več kot 60 odstotkov bilančne vsote celotnega sistema, kar kaže na dvopolno sestavo domačega bančnega prostora.

Po podatkih Banke Slovenije vloge nebančnega sektorja – predvsem gospodinjstev – še vedno zavzemajo več kot tri četrtine bilančne vsote bank. V prvi polovici leta so se vloge povečale predvsem zaradi velikega priliva gospodinjskih prihrankov.

Kljub temu so depozitne obrestne mere ostale nizke, zato je večina vlog na vpogled, kar povečuje tveganje nestabilnosti financiranja. Banka Slovenije opozarja, da "pri vpoglednih vlogah premik sredstev iz bančnega sistema ali med bankami ostaja razmeroma preprost", kar pomeni, da bi lahko hitre spremembe v zaupanju vplivale na likvidnost posameznih bank.

Slovenec na bančnem računu približno 11.500 evrov

V zadnjih petih letih so največ varčevali premožnejši posamezniki – tisti z več kot 100 tisoč evrov prihrankov. Teh je le 1,7 odstotka vseh varčevalcev, a imajo kar četrtino vseh bančnih vlog. Povprečni prihranek Slovenca v banki je leta 2024 znašal 11.559 evrov, pri čemer je kar tri četrtine varčevalcev imelo manj kot 10 tisoč evrov prihrankov.

"Ta delež se je v zadnjem petletnem obdobju nekoliko zmanjšal, kar lahko pomeni, da so nekateri varčevalci v tem času okrepili svoje prihranke in so bili zato razporejeni v višje razrede ali pa so sredstva umaknili iz bank," ugotavljajo v BS. Dodajajo, da digitalna tehnologija omogoča preprost dostop tudi do klasičnih bank v tujini, ki kljub znižanju depozitnih obrestnih mer še vedno ponujajo ugodnejšo vezavo prihrankov kot banke v Sloveniji.

"Povečano varčevanje zlasti v avstrijskih in nemških bankah, ki je bilo opazno že lani, se je nadaljevalo tudi v prvi polovici leta 2025," pravijo. Spremljanje varčevalnih navad in ustrezno prilagajanje ponudbe konkurenčnim ponudnikom finančnih storitev po njihovem mnenju ostajata pomembna dejavnika za ohranjanje stabilnosti vlog tudi v prihodnje. 

NLB glede na 2023 rahlo povečala tržni delež

Ob koncu leta 2024 je največji tržni delež po bilančni vsoti obvladovala NLB, sama struktura pa se je le rahlo spremenila glede na leto 2023. NLB je svoj tržni delež povečala na 32,2 odstotka, kar utrjuje njen položaj sistemsko najpomembnejše institucije. To je v zadnjem intervjuju poudaril tudi prvi mož Blaž Brodnjak: "Še vedno krepimo tržne deleže v posameznih segmentih poslovanja, v zadnjih treh ali štirih letih tako v Sloveniji kot v drugih državah, kjer smo prisotni."

OTP banka, ki je poleti 2024 pravno dokončala združitev Nove KBM in SKB, ohranja drugo mesto z 28,3-odstotnim deležem. Po konsolidaciji se je obseg poslovanja rahlo zmanjšal, predvsem zaradi optimizacije bilance in prerazporeditve depozitov. Po bilančni vsoti je v letu 2023 dosegala skoraj 30-odstotni tržni delež.

Intesa Sanpaolo, Unicredit in SID banka ohranjajo od pet do osem odstotkov tržnega deleža, kar kaže na stabilno jedro srednje velikih bank. Unicredit je kot edina tuja banka svoj delež rahlo povečala, kar bi lahko odražalo prenos določenih depozitov po konsolidaciji OTP. Manjše banke, kot so Gorenjska banka, Delavska hranilnica in Deželna banka Slovenije, so rahlo povečale delež – skupaj za dodatnih 0,6 odstotne točke trga. 

Nekonkurenčni pogoji za varčevalce

Banka Slovenije ugotavlja, da so slovenske banke med dobičkonosnejšimi v EU, predvsem zaradi večjih neto obrestnih marž in nizkih obrestnih stroškov. "Varčevalcem s podpovprečno nizkimi obrestnimi merami ponujajo razmeroma nekonkurenčne pogoje v primerjavi z bankami v evrskem območju," navaja centralna banka. To se kaže v nižjih stroških bank in posledično velikih dobičkih – kljub skromnejši rasti kreditne aktivnosti.

NLB največja, a ne najbolje plačana uprava v državi

V letu 2024 je skupni znesek, izplačan šestim članom uprave NLB, znašal 4,6 milijona evrov. Predsednik uprave Brodnjak je prejel okoli milijon evrov bruto, kar vključuje fiksni, variabilni in odloženi del plačila. Povprečni prejemek člana uprave znaša 767 tisoč evrov, kar je 20-kratnik povprečne plače zaposlenega. 

 

Januarja 2024 je nadzorni svet banke odobril 15-odstotno zvišanje fiksnih plač članom uprave, kar je bilo utemeljeno s ciljem uskladitve prejemkov z evropskim povprečjem in privatizacijsko strategijo.

Tudi uprava združene OTP banke šteje šest članov, skupaj so lani prejeli 5,4 milijona evrov. Natančni podatki o posameznih plačah niso javno razkriti, iz dostopnih poročil pa je mogoče izračunati, da je povprečni bruto prejemek člana uprave v letu 2024 znašal okoli 911 tisoč evrov, leto prej pa 784 tisoč evrov, vendar takrat banki še nista bili združeni, zato gre za prilagojene podatke. 

Tretja po velikosti na slovenskem bančnem trgu, Intesa Sanpaolo, je v letu 2024 upravi plačala 1,88 milijona evrov bruto, oziroma 376 tisoč evrov na člana. Približno 72 odstotkov tega so fiksni prejemki, preostanek pa variabilni del, vezan na dosežene rezultate.