Kandidat za zaposlitev se je šefu zlagal. Kaj zdaj?

Vsakdo si želi biti zaželen na trgu dela. Toda nekateri gredo v skrajnosti in svoje življenjepise prenapihnejo z izkušnjami, znanji ter se opišejo, kot da so bili nepogrešljivi na prejšnjem delovnem mestu. A takšno zavajanje ima posledice. 

Za delodajalce je zelo pomembno, da poznajo osebo, s katero bodo sklenili delovno razmerje. Pri tem niso pomembne le delavčeve formalne kvalifikacije, ampak tudi njegove izkušnje, dejanska znanja in morebitne presežne sposobnosti. Nič manj pomembno ni niti to, da delodajalec vsaj okvirno spozna značaj delavca – ali gre torej za osebo z ustrezno visokimi moralnimi lastnostmi, ki je nekonfliktna in kooperativna, ali pa gre za problematičnega posameznika, ki se ob vsaki delodajalčevi kritiki namrdne in začne v podjetju delovati destruktivno.

Delodajalec je namreč tisti, ki je pripravljen neko obdobje (lahko tudi več let) "investirati" v delavca tako, da mu izplačuje mesečno plačo, ki lahko v bruto zneskih doseže nekaj tisoč evrov. Pa tudi tako, da ga "opremi" z različnimi veščinami, ga izobražuje, izpopolnjuje itd.

Tudi zato ima delodajalec pravico, da se čim bolj natančno pozanima o delavčevih realnih sposobnostih in ga po potrebi tudi preizkusi in "zaslišuje" o njegovih prejšnjih izkušnjah in pridobljenih znanjih.     

Kakšne pravice ima torej delodajalec na pogovoru o zaposlitvi?

Po zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) ima delodajalec pravico, da od kandidata zahteva predložitev dokazil o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela. Hkrati mora paziti na to, da od njega ne zahteva podatkov o družinskem oziroma zakonskem stanu, o nosečnosti, načrtovanju družine oziroma drugih podatkov, ki niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem.

Zakon namreč izrecno določa, da delodajalec sklenitve pogodbe o zaposlitvi ne sme pogojevati s pridobitvijo podatkov, ki niso v neposredni povezavi s sklepanjem delovnega razmerja, ali z dodatnimi zahtevami v zvezi z nosečnostjo ali odlogom materinstva ali z vnaprejšnjim delavčevim podpisom odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

V praksi so dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela formalni dokazi o izobrazbi (denimo potrdilo o končanem šolanju, potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu, fakultetna diploma, opravljen magisterij znanosti ...).

Prav tako lahko delodajalec od kandidata zahteva potrdilo o kandidatovih dosedanjih delovnih izkušnjah ali pa pisno potrdilo prejšnjega delodajalca o posebni kakovosti delavca (v katerem denimo potrjuje, da gre za sposobnega, vestnega, zavzetega delavca).      

Depositphotos

 

Kakšne pravice in dolžnosti pa ima delavec?

Na drugi strani mora kandidat pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi delodajalcu predložiti omenjena dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela in ga obvestiti o vseh njemu znanih dejstvih, pomembnih za delovno razmerje, kot tudi o njemu znanih drugih okoliščinah, ki ga kakorkoli onemogočajo ali bistveno omejujejo pri izpolnjevanju obveznosti iz pogodbe ali ki lahko ogrožajo življenje ali zdravje oseb, s katerimi pri tem prihaja v stik.

To pomeni, da ima delavec že na zaposlitvenem pogovoru za delovno mesto obveznost, da delodajalca obvesti o vseh njemu znanih dejstvih, pomembnih za delovno razmerje. Ta dejstva vključujejo tako prednosti kot slabosti.

Po drugi strani pa kandidat ni dolžan odgovarjati na vprašanja, ki niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem. Ta njegova pravica je zavita nekoliko v meglo, saj je včasih težko razmejiti med tem, katera vprašanja so neposredno v zvezi z delovnim razmerjem, katera pa ne ali ne tako zelo.

Nesporno je, da delodajalec delavca ne sme spraševati o njegovih intimnih zadevah, kot je denimo zakonski stan in načrtovanje nosečnosti. Enako velja za vprašanja, povezana s kandidatovo veroizpovedjo ali politično opredeljenostjo.

Drugače pa je, če se denimo od kandidata za delovno mesto pričakuje, da bo veliko na službenih potovanjih, in ga zato delodajalec povpraša o vozniških sposobnostih ali pa kako se kaj znajde v stresnih okoliščinah, če denimo kandidat kandidira za delovno mesto, na katerem se od njega pričakuje, da je precej odporen proti stresu (denimo zaposlitev v finančnem ali pravnem sektorju, v zdravstvu, kot voznik reševalnega vozila, v kriminalistični policiji ...).

Delodajalec ima pravico, da kandidatove sposobnosti tudi preizkusi

Morda se v javnosti o tem ne ve veliko, a delodajalec ima po zakonu pravico, da pri zaposlovanju preizkusi znanja in sposobnosti kandidata za opravljanje dela, za katero se sklepa pogodba o zaposlitvi. Ta preizkus ima lahko tako obliko formalnega poskusnega dela v skladu z ZDR-1, lahko pa ima obliko neformalnega preizkusa, tako da denimo delodajalec spremlja, kako kandidat opravlja telefonske pogovore z morebitnimi novimi kupci, preizkusi, ali zna sestaviti osnovni dopis, preprostejšo pogodbo, ga opazuje, kako opravlja poslovni pogovor v živo s stranko ... 

Sankcije, ki jih ima na voljo delodajalec, če se kandidat zlaže

Čeprav se delavcu zdi, da je spreten lažnivec, in lahko zaradi izmišljenih podatkov o svojih kvalifikacijah oziroma kakovosti sklene delovno razmerje za položaj, ki si ga sicer ne bi zaslužil, je na koncu delodajalec tisti, ki se bo smejal zadnji. Če se namreč izkaže, da je delavec predložil lažne podatke ali dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela v postopku kandidature za delovno mesto, ga lahko doleti izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar