Kdaj lahko direktor zaposlenemu odredi nadure?

Podjetniki ali direktorji včasih delajo tudi pozno popoldne, ob sobotah, nedeljah in praznikih, medtem ko o novih poslovnih idejah, načrtih in projektih razmišljajo tako rekoč ves čas.

Na drugi strani so zaposleni, katerih primarni interes je stabilnost zaposlitve, prejemanje redne plače in tudi možnost odklopa po izteku delovnega časa. Na prvi pogled se torej zdi, da bi lahko bila interesa delodajalca in delavca antagonistična, se pravi (vsaj delno) v medsebojnem nasprotju. Delodajalec bi želel od delavca "iztržiti" čim več, delavec pa bi želel po izteku delovnega časa uživati zasluženi počitek oziroma si privoščiti primeren odklop.

Zaradi tega v nekaterih delovnih okoljih vlada napetost, saj oba udeleženca delovnega procesa preveč vlečeta vsak na svojo stran, obstajajo pa tudi takšna, kjer so odnosi zelo dobri, včasih celo harmonični, saj se zaposleni v podjetju dobro počutijo, kar precej poveča možnosti, da se bodo tudi sami videli kot del podjetja in bodo zato bolje razumeli delodajalčeve potrebe.

Kako uspešen bo direktor, ko bo želel zaposlenemu odrediti opravljanje nadur, je torej precej odvisno od odnosov v podjetju. Zadovoljni delavec se najverjetneje ne bo preveč upiral, drugače pa bo, če se v podjetju ne počuti najbolje. Potem bo najverjetneje iskal vse možne pravne luknje, da bi se takemu delu izognil.

Poglejmo, kaj o nadurnem oziroma izrednem delu pravijo paragrafi.

Delavec mora na zahtevo delodajalca opravljati delo prek polnega delovnega časa, se pravi nadurno delo, v z zakonom natančno predpisanih primerih, in sicer:

ob izjemoma povečanem obsegu dela,

če je potrebno nadaljevanje delovnega ali proizvodnega procesa, da bi se preprečila materialna škoda ali nevarnost za življenje in zdravje ljudi,

če je nujno, da se odvrne okvara na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela,

če je potrebno, da se zagotovita varnost ljudi in premoženja ter varnost prometa, ter

v drugih izjemnih, nujnih in nepredvidenih primerih, določenih z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.

Zelo pomembno je, da mora delodajalec delavcu nadurno delo odrediti v pisni obliki praviloma pred začetkom dela. Če zaradi narave dela ali nujnosti opravljanja nadurnega dela ni možno delavcu tako odrediti nadurnega dela, se lahko nadurno delo odredi tudi ustno. V tem primeru se pisna odreditev vroči delavcu pozneje, vendar najpozneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu.

Trajanje nadurnega dela je omejeno na največ osem ur na teden in največ 20 ur na mesec oziroma največ 170 ur na leto. Tudi trajanje delovnega dne je omejeno, ne sme trajati več kot 10 ur. Konkretno to pomeni, da bo lahko delodajalec, tudi če so pravni pogoji za odreditev nadurnega dela izpolnjeni (denimo izjemoma povečan obseg dela), lahko delavcu odredil nadurno delo le od 8. ure zjutraj do 18. ure zvečer, ne pa tudi do 20. ure zvečer. 

Lahko pa nadurno delo s soglasjem delavca traja tudi prek letne časovne omejitve, vendar skupaj največ 230 ur na leto. V primeru vsakokratne odreditve nadurnega dela, ki presega 170 ur na leto, mora delodajalec pridobiti pisno soglasje delavca.

Zelo pomembno je poudariti, da delavec, ki odkloni soglasje za delo prek letne časovne omejitve, zaradi tega ne sme doživeti neugodnih posledic v delovnem razmerju. Ta prepoved je povezana s prepovedjo mobinga. 

Dodatno delo v primeru naravne ali druge nesreče

Poleg tega pa velja še, da mora delavec opravljati delo prek polnega ali dogovorjenega krajšega delovnega časa v skladu s pogodbo o zaposlitvi ali druga dela v zvezi z odpravljanjem ali preprečevanjem posledic v primerih naravne ali druge nesreče ali ko se ta nesreča neposredno pričakuje. Tako delo ni podvrženo "klasični" časovni omejitvi, ki velja za nadurno delo, ampak lahko traja toliko časa, dokler je nujno, da se rešijo človeška življenja, obvaruje zdravje ljudi ali prepreči materialna škoda.

Prepoved opravljanja dela prek polnega delovnega časa

Izrecno je treba poudariti, da se nadurno delo ne sme uvesti, če je delo možno opraviti v polnem delovnem času z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa z uvajanjem novih izmen ali z zaposlitvijo novih delavcev.

Prepoved naložitve opravljanja dela prek polnega časa določenim kategorijam delavcev

Prav tako delodajalec ne sme naložiti dela prek polnega delovnega časa delavki ali delavcu v skladu z določbami zakona o delovnih razmerjih zaradi varstva nosečnosti in starševstva, starejšemu delavcu, delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, delavcu, ki bi se mu po pisnem mnenju izvajalca medicine dela, oblikovanem ob upoštevanju mnenja osebnega zdravnika, zaradi takega dela lahko poslabšalo zdravstveno stanje, delavcu, ki ima polni delovni čas krajši od 36 ur na teden zaradi dela na delovnem mestu, kjer obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare, in delavcu, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali drugimi predpisi.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar