Kupci plačali avans ter ostali brez naročenega in denarja

S Celjskega prihaja zgodba razočaranih kupcev, ki so storitev in blago plačali vnaprej. Podjetje namreč zaveze iz dogovora ni spoštovalo, denarja pa kupcem ni vrnilo. Kaj vse lahko sami naredite še pred sklepanjem pogodbe za zmanjšanje možnosti, da se znajdete v takšnem položaju, kaj pa vam preostane, ko se v takšni godlji že znajdete?  

Potem ko je te dni po družabnih omrežjih zaokrožila zgodba stranke podjetja s Celjskega, ki je vnaprej plačala (avans) za nova okna, a storitev na koncu ni bila opravljena, podjetje pa se stranki ne javi več (pod objavo se je usulo še več pritožb čez omenjeno podjetje), se je z javno objavo oglasil še Tržni inšpektorat RS.

"V okviru opravljenih inšpekcijskih nadzorov smo ugotovili, da družba Plus plast d. o. o. iz Celja po prejetju avansnega plačila za dobavo blaga in montažo stavbnega pohištva tega ne dobavi in ne izvede v dogovorjenem roku in tudi ne kasneje," pišejo. Potrošniku, ki odstopi od pogodbe zaradi neizpolnitve obveznosti, pa tudi ne vračajo prejetih plačil, kar bi morali storiti brez odlašanja.

Dodaten premislek inšpektorat svetuje tudi pred sklenitvijo poslov s podjetjem Inplast okna d.o.o.: "Iz prejetih prijav izhaja, da naj bi bilo poslovno povezano s podjetjem Plus Plast d.o.o. in naj bi v razmerju do potrošnikov izpolnjevalo ponudbe podjetja Plus plast d.o.o." Tudi zoper tega so prejeli več prijav potrošnikov, da zamuja z izpolnitvijo obveznosti, hkrati pa se ne odziva na telefonske klice in poslana elektronska sporočila: "Glede na te informacije obstaja možnost, da potrošniki blaga ali storitev po plačilu avansa ne bodo prejeli, prav tako pa bi lahko bilo vračilo avansa oteženo."

Kaj o podjetju razkrivajo javne evidence

Plus plast posluje že več let in ima sedež v Štorah, tako lastnica kot (edina) družbenica je Melita Zupanc. Lani so imeli 1,4 milijona evrov prihodkov in 48 tisoč evrov izgube. Še leto prej so si na trgu izborili 1,51 milijona evrov prihodkov, pod črto pa jim je ostalo 29 tisoč evrov dobička.

Vsi trije slovenski transakcijski računi so že zaprti, zadnja dva sta bila ukinjena 7. avgusta letos. V evidencah Ajpesa sta še danes označena z rdečo črko R, kar označuje pomanjkanje sredstev na računu za poplačilo obveznosti. 

 

 

Celjska družba Inplast okna je bila v sodni register vpisana junija lani in ima odprt transakcijski račun v Sloveniji. Tako direktor kot družbenik je Klavdijo Sivka. Družba je lani ustvarila skoraj 39 tisoč evrov čistih prihodkov od prodaje, čistega dobička pa je bilo nekaj več kot dva tisoč evrov. 

Ni osamljen primer: Estetika Med-Art, Val Marketing ...

Pred kratkim je tržni inšpektorat opozarjal tudi na poslovanje z mariborskim gradbenim podjetjem Map Consulting. Zgodba podobna kot v prvem primeru: "Po prejetju avansnega plačila za dobavo blaga in izdelavo fasade ali izvedbo adaptacije stanovanja, tega ne dobavi in izvede v dogovorjenem roku in tudi ne kasneje." Avansov ne vračajo.

Iz evidenc Agencije RS za javnopravne evidence in storitve je razvidno, da v Sloveniji nimajo odprtih računov, temveč le v tujini, pri Revolutu. Lani so ustvarili nekaj več kot 179 tisoč evrov prihodkov od prodaje (ali pol manj kot v letu 2022), po odbitju vseh stroškov pa ostala le izguba - 182 tisoč evrov (leto prej so imeli skoraj 12 tisoč evrov čistega dobička).

STA

 

Sredi leta lani je v javnosti odmevala zgodba o Estetiki Med-Art iz ljubljanske Rožne doline. Ta je tik pred stečajem strankam prodajala bone za zakup storitev vnaprej, nato pa jo je eden od večjih upnikov pahnil v stečaj. Sprva so se mu upirali, na koncu pa priznali, da so se znašli v brezizhodni situaciji. Kupci bonov storitev niso mogli izkoristiti, so pa imeli možnost terjatev prijaviti v stečajno maso ali pa se za zakupljen znesek obrisati pod nosom. 

Zelo znana je tudi zgodba opeharjenih okoli 300 kupcev, ki so pri Val Marketingu naročili in dali avanse, delne ali v celoti, za protivlomna vrata. Družba jih ni dobavila, podjetje pa je kasneje končalo v stečaju. Po poročanju RTV Slovenija je direktor takrat dejal, da ni šlo za načrtno prevaro, primer pa je preiskovala tudi policija.

Če ste že med oškodovanci

Ko podjetje ne izpolni svoje obveznosti v roku, tako inšpektorat, lahko potrošnik po Zakonu o varstvu potrošnikov (ZVPot-1), podjetju določi primeren dodatni rok za izpolnitev pogodbe: "Če podjetje niti v dodatnem roku, ki mu ga določi potrošnik, ne izpolni svojih obveznosti, lahko potrošnik odstopi od pogodbe, podjetje pa mu mora brez odlašanja vrniti vsa opravljena plačila." Če tega ne stori, se lahko potrošnik po pomoč obrne na tržni inšpektorat, ki lahko v takšnih primerih podjetju z izdajo upravne odločbe naloži izpolnitev zakonske obveznosti.

Pa če gre za poslovanje med dvema pravnima osebama? Po pomoč se bo treba zateči k pravnemu strokovnjaku – odvetniku, saj lahko svoje oškodovanje uveljavljajo le preko sodne poti, so pojasnili.

Depositphotos

 

Kaj lahko naredimo, da ne postanemo žrtev

Veliko je zgodb potrošnikov, ki so ostali praznih rok, zato ne moremo mimo vprašanja, kaj lahko sami naredimo, da ne postanemo žrtev.

Za začetek naj pojasnimo, da višina predplačila ali avansa zakonsko ni omejena. Tako pogosto podjetja stranke s celotnim predplačilom premamijo z nekaj odstotki popusta (ko se dogovarjate o avansu, z drugo stranjo komunicirajte pisno in ne pozabite na jasno določitev roka, do kdaj morajo biti dela ali storitev opravljena). Če se vse izteče dobro, privarčujete nekaj evrov, iz zgornjega zapisa pa vidimo, da se izkušnja lahko konča z veliko grenkega priokusa.

Baze podjetij, kjer bi potrošniki (in podjetja) lahko našli podjetja, ki predstavljajo tveganje in se z njimi odsvetuje sodelovanje, ni. "Lahko pa vsako podjetje ali potrošnik preveri poslovanje posameznega podjetja z vpogledom v Poslovni register Slovenije," pravijo pri inšpektoratu. Ta je v elektronski obliki dostopen prek spletne strani Ajpesa, iz njihovih evidenc pa smo podatke za potrebe tega članka črpali tudi mi.

Treba je sicer priznati, da se letna poročila objavljajo za preteklo leto, torej so podatki ob objavi že nekoliko zastareli. Na drugi strani pa se redno osvežujejo blokade transakcijskih računov. Rdeča črka R ob njem ni dober znak.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar