Slovenski paradižnik jim prinaša milijone

Družba Paradajz, ki prideluje in prodaja paradižnik, znan po blagovni znamki Lušt, je zastavljene načrte prodaje paradižnika zgrešila za več kot tisoč ton, za milijon evrov so bili v primerjavi s predlani manjši tudi čisti prihodki od prodaje. Izpad prihodkov so krpali tudi s prodajo električne energije, kljub vsem tegobam, tudi vremenskim, pa jim je na koncu leta 2023 pod črto ostalo 1,5 milijona evrov čistega dobička.

Samooskrba z zelenjavo v Sloveniji se po podatkih, ki jih je objavila Gospodarska zbornica Slovenije, v povprečju giblje od 35 do 40 odstotkov. Želijo si, da bi se ta delež dvignil na 50 odstotkov, a za to "potrebujemo učinkovite in usklajene politike, kot so kmetijska, okoljska, gradbena in energetska ter stabilne razmere na trgu", so poudarili na nedavnem zelenjadarskem posvetu na sejmu Agra 2024.

Med podjetji, ki že leta prispevajo k večji samooskrbi s paradižnikom, je družba Paradajz iz Renkovcev, znana po blagovni znamki Lušt. Direktorja sta Martin Žigo in Kristjan Magdič, vsakemu od njiju pa pripada 16-odstotni delež družbe (največji družbenik je sicer s 24 odstotki investicijski sklad Alfi).

Septembra so objavili poslovne rezultate, iz katerih je razvidno, da je podjetje na 6,1 hektarja pridelovalnih površin pridelalo 4,87 tisoč ton kilogramov paradižnika. To je dobra dva odstotka manj kot leto prej, pa tudi pod načrti, ki so bili postavljeni precej više. Zastavljeno številko so zgrešili za 1,27 tisoč ton. Posledica so manjši prihodki od prodaje paradižnika.

Lani je družba sicer ustvarila 12,16 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje ali milijon evrov manj kot leto prej. Čisti poslovni izid je bil slabega 1,5 milijona evrov ali 370 tisoč evrov več kot leto prej. V zadnjih petih letih se je nabralo skoraj 8,5 milijona evrov čistega dobička, največ leta 2019, ko ga je bilo za 2,6 milijona evrov.

Neurje prineslo uničenje

Na lanske prihodke je vplivala odločitev, da v 2023 ne bodo imeli zimske pridelave paradižnika. Temu je botrovala (pre)visoka cena elektrike, pojasnjujejo iz družbe, ki zaposluje 72 ljudi. Tako so lani imeli le poletni cikel, ko je tudi poraba elektrike nižja.

Na pridelavo in posledično prihodke so vplivale tudi pogoste spremembe vremena, še posebno neurje 13. julija lani. Takrat jim je toča povzročila obsežno škodo na rastlinjaku v Rankovcih ‒ materialno na rastlinjaku, posredno in neposredno pa na rastlinah in pridelku.

"Do konca sezone nam ni uspelo vzpostaviti želenega ravnovesja pri rastlinah, kar je vplivalo na zmanjšane količine pridelanega paradižnika," so pojasnili iz družbe.

Izpad prihodkov krpajo tudi s prodajo elektrike

Družba v letnem poročilu navaja tudi, da so kljub padcu prodaje paradižnika primanjkljaj nadomestili s prodajo električne energije. Vsaj deloma.

Prihodki iz tega naslova so se povečali za 190 odstotkov. Pojasnili so, da zaradi višjih cen prodane elektrike v primerjavi z letom 2022, "ko smo elektriko vnaprej prodali še po nizkih cenah". Lani so tako s prodajo električne energije ustvarili 117.092 evrov prihodkov ali dobrih 82 tisoč evrov več kot leto pred tem (pred letom 2022 s prodajo električne energije niso ustvarjali prihodkov).

 

 

"Ta podatek odraža našo sposobnost prilagajanja in izkoriščanja novih priložnosti, kar nam omogoča ohranjanje stabilnosti in rast podjetja kljub nepredvidljivim okoliščinam v kmetijskem sektorju," so zapisali v letnem poročilu.

Kako sploh ustvarjajo električno energijo? Če ste pomislili, da s pomočjo vse bolj razširjenih solarnih panelov, nameščenih na rastlinjakih, lahko povemo, da teh za zdaj nimajo, nastaja pa s pomočjo kogeneracije. Gre za kompleksen sistem s soproizvodnjo toplote in električne energije s pomočjo zemeljskega plina. "Ta pa pri izgorevanju proizvaja ogljikov dioksid, ki pa ga prečiščujemo in po posebnih ceveh spuščamo v rastlinjak, kjer ga rastline s fotosintezo pretvorijo v kisik, mi pa tako okolja ne obremenjujemo z izpustom toplogrednega plina ogljikovega dioksida."

Kaj s paradižnikom nepravilnih oblik?

Ko že govorimo o zapiranju zanke: v letnem poročilu omenjajo stranske proizvode, med katerimi so tudi paradižniki neprimerne zrelosti, nepravilnih oblik ali s poškodbami, ki se jih v največji sezoni lahko nabere za 600 kilogramov dnevno. Kaj naredijo z njimi?

"Takega paradižnika ne zavržemo. Paradižnik, ki ni čisto dokončno dozorel na rastlini oziroma je prezrel za dostavo na trg, je na voljo na naši Luštni domačiji v Renkovcih po nižji ceni," so pojasnili. V poletnih mesecih je zrel paradižnik na voljo za predelavo, denimo za pripravo domačih omak, sodelujejo pa tudi z različnimi podjetji, ki se ukvarjajo s predelavo paradižnika na vse mogoče načine.

V celoti zavržejo zeleni del rastline – liste in zalistnike. "Za omenjeno pa upamo, da bo projekt EIP ŽUŽ uspešen in bomo tako lahko učinkovito izrabili še to biomaso," pravijo v podjetju. Gre za evropski projekt, ki uvaja nov način uporabe stranskih proizvodov na kmetijah z insektno biokonverzijo ‒ temelji na črni bojevniški muhi.

"Rastlinski stranski proizvodi na kmetijah se bodo usmerili v pridobivanje visokokakovostnih beljakovin in maščob (surovina za živalsko krmo) ter frassa (organski ostanek po odvzemu larv iz sistema), kar je atraktivna alternativa trenutno uveljavljeni rabi in zagotavlja konkretne gospodarske koristi za kmetije ter številne pozitivne okolje in družbene učinke. Sistem predstavlja trajnostni, krožen in lokalni vir prehranskih beljakovin in maščob z velikim potencialom aplikacije v Sloveniji," so pojasnili.

Kako je danes z neuporabnimi stranskimi proizvodi? "Trenutno stranski proizvodi končajo v bioplinarni in za podjetja ne pomenijo dodane vrednosti," pojasnijo. Za prevzem odpadne zelene biomase poskrbi kompostarna ali bioplinarna, storitev pa je seveda plačljiva.