Država napovedala rekordno slovensko investicijo: kaj se dogaja z njo?

Umar je v svojem pojasnilu o negativnih vplivih povišanih ameriških carin na slovensko gospodarstvo posebej poudaril sektor kovinske industrije. Gre za panogo, ki je v prvih osmih mesecih poleg strojegradnje zabeležila največji upad izvoza na račun povišanih carin predsednika Donalda Trumpa. Izvoz skupine kovine in kovinski izdelki se je v prvih osmih mesecih zmanjšal za 23 odstotkov oziroma za 26 milijonov evrov. Znotraj panoge je bil najizrazitejši 26-odstotni upad izvoza železa in jekla, še kažejo podatki Umarja.

Tako se je krizi avtomobilske industrije, visokim cenam energije in okrepljeni kitajski konkurenci, torej obstoječim dejavnikom tveganja te strateško pomembne panoge, pridružila še trgovinska vojna.

Podatki svetovnega združenja jeklarjev za evropske proizvajalce, kamor spada tudi domača največja jeklarska skupina SIJ, niso spodbudni. Evropska proizvodnja jekla je v prvih devetih mesecih v medletni primerjavi zabeležila 3,7-odstotni upad proizvodnje.

Napovedi o morebitnem okrevanju so skromne, kar se izraža tudi v negotovem položaju domačih proizvajalcev. "Največ škodnih primerov v Sloveniji beležimo v avtomobilski in v kovinarski industriji," so za Bloomberg Adria povedali analitiki zavarovalnice Coface.

Negotova usoda obsežne naložbe v Zalivu

SIJ je sicer letos na začetku leta z vlado Savdske Arabije podpisal sporazum, ki naj bi podjetju v tej državi omogočil izvedbo 1,5 milijarde evrov vredne naložbe. Po takratnih navedbah finančnega ministrstva (MF) naj bi šlo za največjo enkratno slovensko naložbo v tujini doslej. Kaj se torej v zaostrenih razmerah v panogi in samem podjetju dogaja s to dokaj pompozno napovedano investicijo?

Spomnimo, da investicija predvideva vzpostavitev proizvodnje elektrojekla in premijskih toplovaljanih trakov v industrijskem središču Ras Al Khairu na jugovzhodu Savdske Arabije. Zaradi strateškega pomena za savdsko gospodarstvo naj bi projekt financirala predvsem Savdska Arabija, SIJ pa bi v okviru dogovora prispeval vse potrebne visokotehnološke rešitve in znanje. Skupina SIJ v bližnjevzhodni regiji trenutno ustvari od pet- do sedemodstotni delež v prihodkih od prodaje.

 

 

Memorandum naj bi po navedbah pristojnih odprl vrata nadaljnjemu gospodarskemu sodelovanju med državama, zlasti na področju elektrifikacije avtomobilske industrije. Zalivska država se namreč v okviru prenove svojega razvojnega načrta Vision 2030 odmika od naftne ekonomije in preusmerja v proizvodnjo tehnologij zelenega prehoda. Podpis sporazuma je bil tako prvi korak v srednjeročnem procesu do leta 2029, ko naj bi v državi zaživela proizvodnja elektropločevin, so navedli v SIJ.

"V Skupini SIJ smo za ohranjanje konkurenčnosti v ZDA del izpadle prodaje skladno z našimi strateškimi usmeritvami že preusmerili na Srednji vzhod," je v nedavnem pogovoru glede učinka carin in tržne diverzifikacije dejal direktor marketinga in poslovnega razvoja v družbi Aleš Falatov.

Pri podpisu dokumenta sta bila prisotna tudi pristojni minister Klemen Boštjančič in koordinator projekta in Misije GREMO Iztok Seljak. Ta je za Bloomberg Adria dejal, da ima Savdska Arabija ambiciozen program zagona proizvodnje vozil, ki predvideva povečanje na milijon enot do leta 2035. Sodelovanje z državo je za domače proizvajalce v panogi zanimivo, saj ponuja globalne konkurenčne pogoje in šele razvija svoj potencial. Med prednosti je uvrstil poceni energijo in gradnjo nove luke za avtomobiliste. Pri tem dodaja, da si lahko slovenski dobavitelji v okviru načrta tržne diverzifikacije od tam obetajo tudi prodor v zahodno Afriko.

"Imamo informacije, da si želijo razširiti paleto proizvajalcev, za kar morajo vzpostaviti dobaviteljske verige. Tukaj vidimo našo priložnost," je o sodelovanju z največjo svetovno proizvajalko nafte za naše medij dejala direktorica avtomobilskega grozda ACS+ Tanja Mohorič. Gre za proizvajalca vozil Ceer in Lucid (ZDA), s katerimi so se sicer decembra lani sestali predstavniki gospodarske delegacije pod vodstvom pristojnega gospodarskega ministra Matjaža Hana, v kateri so bila tudi podjetja slovenskega avtomobilskega grozda.

 

"Slovenija se bo v okviru internacionalizacije slovenskega gospodarstva ter repozicioniranja avtomobilske industrije na globalni ravni usmerila tudi na savdski in indijski trg," so nam o prihodnji tržni strategiji pojasnili na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, medtem ko so nas glede vprašanj, povezanih z omenjeno investicijo, preusmerili na jeklarsko podjetje.

"Skupina SIJ si želi še krepiti prisotnost v Savdski Arabiji in v sosednjih državah. S prihodnjo vzpostavitvijo proizvodnje najzahtevnejših elektropločevin za uporabo v električnih vozilih se kot dobavitelj slovenske avtomobilske dobaviteljske industrije pridružujemo njihovim prizadevanjem za geostrateško diverzifikacijo na Srednjem vzhodu, s katero želijo zmanjšati odvisnost od evropskih avtomobilskih proizvajalcev," so zapisali v Skupini SIJ.

Slabo poslovanje zavira izvedbo projekta

Ob dodatnih vprašanjih o tem, v kateri fazi je po njihovih informacijah projekt, so nam na ministrstvu odgovorili, da sta izvedba in nadaljnje upravljanje projekta v izključni pristojnosti sodelujočih podjetij. Dodali so, da je vloga MF podporna in omejena na spodbujanje gospodarskega sodelovanja. V tem primeru je ministrstvo ponudilo pomoč pri odpiranju vrat podjetjem na savdski trg, so dodali.

Iz SIJ sporočajo, da je projekt trenutno v mirovanju, hkrati pa so opozorili, da je bilo v nekaterih medijih ob napovedih projekta napačno navedeno, da gre za največjo domačo investicijo na tujem. "Začetno investicijo in večji del izgradnje v okviru skupnega podjetja bo financirala Savdska Arabija," so navedli.

Dodajajo, da so v Skupini SIJ trenutno osredotočeni na poslovanje obstoječih družb, ki kot del evropskega jeklarstva delujejo v oteženih poslovnih okoliščinah. Na MF so kot razlog za mirovanje projekta v Savdski Arabiji navedli težave podjetja SIJ.

 

 

Negotova usoda SIJ

Reprezentativen primer težav panoge je Skupina SIJ, ki se od lani ubada s težavami v poslovanju. Tako so jeseni 2024 zaradi neugodnih tržnih razmer in izgube ob devetmesečju vpeljali skrajšan delovnik in znižali plače.

SIJ je letos poleti s skupino bank le sklenil dogovor o zagotovitvi dodatne likvidnosti za podporo poslovanju skupine, in sicer v vrednosti 25 milijonov evrov. Skupina je sicer letošnje polletje sklenila s 23,8 milijona evrov izgube.

Ob zagotovitvi refinanciranja dolga, ki bi zapadel septembra, so zapisali, da s pomočjo dodatnega likvidnega vira Skupina SIJ še naprej izpolnjuje svoje obveznosti iz pogodbenih dogovorov v skladu z običajno tržno prakso in veljavno zakonodajo ter sledi odgovornemu upravljanju, dolgoročnemu trajnostnemu poslovanju in varovanju socialne varnosti zaposlenih.