RTV Slovenija v številkah: Bo višji RTV prispevek rešil finančno luknjo

Mesečni RTV prispevek bo z letom 2025 višji za približno desetino, in sicer bo znašal 14,02 evra. Ta se od leta 2012 ni spremenil.

Pogledali smo, kako je v tem času posloval javni zavod. Kako se gibljejo prihodki in odhodki, kolikšen delež predstavljajo plače, kakšne so te, koliko je zaposlenih in kaj zvišanje prispevka pomeni za prihodke.

Kot pojasnjujejo v letnem poročilu, je bilo leto 2023 najtežje v zgodovini RTV Slovenija. Zato so bile krive slabe finančne razmere, uveljavljenje novele zakona o RTV in imenovanje novih organov, pojasnjuje uprava v poročilu.

Za finančno luknjo krivo prejšnje vodstvo

Trenutna uprava je vodenje RTV začela 17. avgusta 2023. Ob prevzemu so odkrili veliko finančno luknjo. Velik del razlogov za takšno stanje pripisujejo odločitvam prejšnjega vodstva. V lanskoletnem programsko produkcijskem načrtu (PPN) niso bile upoštevani dvigi plač, predčasna odprodaja delnic ter nerealno visoko načrtovani marketinški prihodki.

Številke kažejo, da so celotni prihodki RTV v 2023 zrasli za odstotek na 139,1 milijona evrov. Celotni odhodki so zrasli na 146,5 milijona evrov. Odhodki so bili od prihodkov višji za skoraj sedem milijonov, kar je največ po letu 2012. Zavod ni ustvaril dobička pred obrestmi in davki (EBIT), temveč 10,3 milijona evrov izgube. RTV podatka o neto dohodku ne izračunava. Sporoča podatek dobička oziroma izgube na zaposlenega. V 2023 je zaposleni pri RTV povprečno ustvaril 3.516 evrov izgube. Če številko pomnožimo s številom zaposlenih, dobimo podatek na ravni zavoda. RTV Slovenija je v preteklem letu pridelala 7,36 milijona evrov izgube.

Kaj kažejo podatki od leta 2012? Tudi številke potrjujejo, da je bilo leta 2023 z vidika poslovanje najslabše po letu 2012 in eno najslabših nasploh. Skupni prihodki so do leta 2012 zrasli za zgolj šest odstotkov, medtem ko dobiček pred obrestmi in davki ostaja globoko v rdečem. Poslovanje je od leta 2016 vsako leto slabše. Z izjemo leta 2022, ko je podjetje celo pridelalo dobiček, je izguba vztrajno rasla in v 2023 dosegla rekordnih 7,36 milijona evrov.

Kakšen je povprečen strošek dela?

Medtem ko so prihodki v obdobju po letu 2012 zrasli za le šest odstotkov, so se celotni odhodki povečali za 11,4 odstotka. Največji del odhodkov predstavljajo plače. Delež celotnih stroškov dela (redno zaposlenih in zunanjih sodelavcev) v celotnih prihodkih je v zadnjih letih rasel. Poskočil je v 2020 in v 2021, ko so bili izplačani še dodatki za delo v izrednih razmerah. V 2022 je delež ponovno upadel, v 2023 pa se je ponovno povzpel na 63,7 odstotka.

Stroški dela redno zaposlenih so od leta 2012 do 2023 poskočili za 47 odstotkov – z 58,7 na 86,35 milijona evrov. Število zaposlenih (ob koncu leta) se je v tem času povečalo za 8,6 odstotka. Konec leta 2012 je bilo zaposlenih 1.929 ljudi. Vrh je število zaposlenih doseglo leta 2019 pri 2.279, od takrat pa upada. Povprečna plača je do leta 2019 stagnirala oziroma celo.

Povprečen strošek dela, ki vključuje tudi regres, je leta 2012 znašal 2.538 evrov. To je približno 2.190 evrov bruto oziroma 1.420 evrov neto. Povprečna plača je zaradi rasti števila zaposlenih do leta 2018 upadala. Rast se je nato začela in v naslednjih letih pospešila. Od leta 2019 do 2023 so plače zrasle za dobrih 28 odstotkov. Najbolj so na letni ravni poskočile v 2023 – za 11,6 odstotka. Od 2012 do 2023 je tako povprečen strošek dela zrasel za 35,35 odstotka. Informativni povprečen strošek dela je v 2023 znašala 3.435 evrov. To je slabih tri tisoč evrov bruto oziroma 1.860 evrov neto.

Država primaknila pet milijonov evrov

Uprava je od nastopa začela reševati težave Zavoda in s tem za dva milijona evrov zmanjšala izgubo ob koncu leta. Za pomoč so se obrnili še na državo in pridobili sofinanciranje v višini petih milijonov evrov. S tem se je zavod izognil nelikvidnosti, pišejo v poročilu. RTV Slovenija trenutno deluje brez sprejete strategije, ki bi opredeljevala dolgoročne cilje delovanja. Zadnja veljavna strategija se je iztekla leta 2022.

STA

PPN 2024 so zastavili tako, da so rezi načrtovani predvsem v drugi polovici leta in da upravi dajo čas, da pridobi dodatne vire. Uprava še piše, da je od njihovega prevzema vodenja RTV Slovenija začela pridobivati gledalce in ugled. Pri naraščanju ugleda in gledalcev in poslušalcev navajajo raziskavo Valicona.

Tudi višji prispevek ne bo dovolj

Število zavezancev prispevka RTV se z vsakim letom veča. V 2023 jih je bilo 640.535. Od tega jih je zaradi socialne ogroženosti ali invalidnost bilo 14.737 oseb, oproščenih plačila prispevka. V 2023 so od prispevkov zbrali 99,2 milijona evrov, kar je pol milijona evrov več od načrtov. Delež prihodkov RTV prispevka v celotnih prihodkih zaradi ne spreminjanja prispevka upada. V 2023 je upadel na 71 odstotkov. Prihodki od oglaševanja so predstavljali 10,7 odstotka celotnih prihodkov, to je 14,9 milijona evrov. Drugi komercialni prihodki so znašali 8,7 odstotka, sofinanciranje pa 5,7 odstotka.

Kaj dvig prispevka pomeni za prihodke, je težko natančno izračunati, saj ni znano, koliko upravičencev plačuje polni in koliko nižji prispevek za radio. Tudi zvišan znesek RTV Slovenija ne bo prinesel dovolj prihodkov, da bi pokrili vse odhodke. Če upoštevamo, da bo v letu 2025 število zavezancev nespremenjeno (625.798) in bi vsi plačevali višji prispevek, bi pobrali 105,3 milijona evrov. Učinek pa bo gotovo manjši od šestih milijonov evrov. Kot so izračunali na Zavodu, bi se moral prispevek, če bi upoštevali inflacijo med januarja 2012 in decembrom 2023, zvišati za 29,7 odstotka na 16,54 evra.

To bi Zavodu na letni ravni prineslo približno 29 milijonov evrov prihodkov več, so izračunali. Omenjen prispevek bi morda pokrili celotne odhodke zavoda. Te so v 2023 znašali 146,8 milijona evrov. Pri prispevku 16,54 in ostalimi prihodki na ravni leta 2023, bi celotni prihodki znašalo okoli 162,6 milijona evrov.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar