Dušan Olaj: Bombastično govorimo o davčnih reformah, naredimo pa nič

Napihljive hale družinskega podjetja Duol najdete v več kot 70 državah na svetu, njihovi zaposleni pa nimajo 40-urnega delavnika, kljub temu pa zaslužijo več, kot je z zakonom določena minimalna plača. Z lastnikom in direktorjem Dušanom Olajem smo se pogovarjali o krajšem delovniku, razmerah na trgu dela, propadlih poslih, davčni politiki, prenosu podjetja na naslednika in o možnostih, da slovenske napihljive hale končajo na Marsu.

"V naših balonskih halah spijo, jedo, delajo, športajo, se učijo in drugo," nam pojasni sogovornik, ki pravi, da so vodilno podjetje na področju razvoja, proizvodnje in montaže hitro postavljivih objektov ‒ napihljivih hal. V  nasprotju s fiksnimi objektu je te mogoče hitro postaviti in tudi preseliti, poleg tega so tudi ugodnejši. 

Krajši delovni čas in cela plača

V Sloveniji zaposlujejo 40 ljudi, še sto v partnerskih, lastniško povezanih družbah: "Upoštevajoč kooperantsko mrežo pa je v poslovanje Duola vpetih več kot 400 sodelavcev." Tako kot številna podjetja v Sloveniji se tudi pri njih srečujejo s težavami, kako v svoje vrste privabiti ustrezne kadre: "Pomagamo si tako, da sami vzgajamo kadre in stalno zaposlujemo." Tudi v tem trenutku iščejo nove sodelavce "za komercialo zaradi izjemno povečanega povpraševanja po naših halah".

Nimajo klasičnega 40-urnega delovnika, temveč pet ur krajšega, je že pred časom dejal Olaj (zaposleni prejemajo plače, kot bi delali polni delovni čas). So ob splošnem pomanjkanju kadrov na trgu razmišljali, da bi ga podaljšali? Odgovoril je takole: "Prehajamo na 32 plus štiriurni tednik."

Že od razsajanja novega koronavirusa delujejo po hibridnem modelu ‒ dva dni dela obvezno na sedežu podjetja in tri dni dela od doma. Olaj dodaja: "Seveda zgolj za tiste, ki želijo ali pa jim ustreza dela od doma."

Poskus dela 32 plus 4 uvajajo zaradi specifike njihovega poslovanja kot globalnega podjetja, ki je v komuniciranje s strankami vpeto skoraj 24 ur na dan: "En delovni dan v tednu bi/bodo zaposleni (mislim na tiste službe, ki niso neposredno povezane s proizvodnjo), lahko od doma namenili interni komunikaciji in odpravi zaostankov, ki nastanejo v tednu." Praviloma bi to bil dan, ko niso oziroma ne bodo v komunikaciji z zunanjim svetom.

Pritiski na dvig plač

Nihče od zaposlenih ni na zakonskem določenem minimalnem plačilu, Olaj pa brez obotavljanja razkrije, da njegova plača znaša sedem tisoč evrov bruto.

Pričakuje, da se bo po napovedi prevetritev plačne lestvice v javnem sektorju, s čimer bodo najvišje plače še višje, pritisk po višjih plačah prevalil tudi v zasebni sektor? Sogovornik meni, da je to delno mogoče, a da ne vidi pretirane soodvisnosti: "Zasebni sektor je že do zdaj znal ustrezno nagrajevati zaposlene, še posebno ključni kader. Bo pa večja plačna masa v javnem sektorju zanesljivo podražila davke in druge izdatke zasebnega sektorja."

V petih letih skoraj podvojili prihodke

Letno poročilo za lani razkriva, da so ustvarili 13,5 milijona evrov prihodkov od prodaje (revidirano letno poročilo še ni objavljeno, saj se rok v času nastajanja tega članka še ni iztekel) ali skoraj 30 odstotkov več kot leto prej, v primerjavi z 2018 so jih skoraj podvojili.

Olaj odgovarja, da je za takšen rezultat kriva globalizacija poslovanja, količino pa je zamenjala kakovost, poudarja pa tudi učinek snežne kepe: "Ko si več kot 30 let na trgu, del poslovanja postaja inercija."

Propadlo za milijon evrov poslov

Glavna področja uporabe njihovih balonov so športna infrastruktura, industrijski objekti, kmetijstvo, civilna zaščita, zaščita in reševanje, kot denimo začasne namestitve za begunce oziroma ljudi brez strehe nad glavo, za začasne bolnišnice, začasna delavska naselja in podobno. Zato ni nič nenavadnega podatek, da so z državo do danes sklenili za 15 milijonov evrov poslov, samo lani so ministrstvu za obrambo izdali za več kot štiri milijone evrov računov.

Sicer pa Duol večino prihodkov ustvari z izvozom, okoli 85 odstotkov, pravi sogovornik. 

Zadnje objavljeno revidirano letno poročilo med drugim razkriva, da je na poslovanje v letu 2022 vplivala tudi vojna v Ukrajini, zaradi česar so jim v vodo padli trije projekti v Rusiji, skupaj vredni milijon evrov.

Olaj nam je pojasnil, da sicer Rusija zanje ni strateški trg in da gre za enkratne posle: "In omenjeni trije projekti bodo počakali na čas, ko bo realizacija izvedljiva."

Kaj je to davčna politika?

Spregovorili smo tudi o davčni politiki. Olaj je kritičen: "Je ni. Tisti, ki trdi, da jo imamo, živi v zmoti ali pa ne razume pojma davčna politika." Nadaljuje, da mora biti davčna politika jasna, zacementirana in predvsem predvidljiva.

"Za domača podjetja je to pač nujno zlo, za tuje investitorje pa eden ključnih elementov odločitve za investiranje." Poudarja, da jo v Sloveniji pogosto naslavljamo, bombastično govorimo o davčnih reformah, naredimo pa nič.

Kritičen je tudi do pravilnika o evidentiranju delovnega časa. Olaj pravi, da spoštujejo veljavno zakonodajo in pravilnike o evidentiranju delovnega časa, se pa z njo absolutno ne strinja: "Zame je to podcenjevanje ‒ da ne uporabim še kakšne bolj grobe besede ‒ sodelavcev in vodstvenih kadrov."

Prepričan je, da tak pravilnik lahko nastane samo ob popolnem nepoznavanju delovnih procesov: "Verjamem in vem, da obstajajo anomalije in kršitve delovnega časa, ampak za te stvari imamo ustrezne službe, ki bi to morale nadzorovati in sankcionirati." Nadaljuje, da nesposobnost opravljati to delo, ne daje pravice državi, da zaradi nekaj odstotkov kršitev "kaznuje vse".

"V Duolu velja od nekdaj in bo veljalo, dokler bom direktor, da se nihče ne bo štempljal," jasno pove Olaj. Od sodelavcev pričakuje dodano vrednost, kreativnost in po njegovih besedah tega ni mogoče ukalupiti v delo od 7. do 15. ure z natančno 30-minutno malico.

"Smo družini in sodelavcu prijazno podjetje, kar pomeni, da kadar je le mogoče, sodelavci urnike dela prilagajajo potrebam sebe, svoje družine in partnerja. To je recept za zdravo rast podjetja."

Slovenski šotor na Mars?

Duol je tudi strateški partner naftne industrije pri razvijanju novih nahajališč nafte in plina. Po besedah Olaja sodelujejo tudi z Evropsko vesoljsko agencijo (ESA) in ameriško vesoljsko agencijo Nasa: "Smo partnerji pri razvoju habitatov,  objektov za nastanitev v vesolju (Luna, Mars ...)."

Če se vrnemo na Zemljo: v preteklosti so nas pestile številne vremenske nevšečnosti, od toče do močnih vetrov. Bi v njihovih napihljivih balonih lahko kljub temu bivali? Sogovornik je pojasnil, da so njihove hale stoodstotno varne pred točo ne glede na njeno velikost: "Glede na klimatske zahteve lahko naše hale zdržijo hitrosti vetra tudi do 250 kilometrov na uro."

Predaja vajeti mlajši generaciji

Poleg nekoliko drugačnega delovnika se bo v podjetju zgodila še ena večja sprememba: Dušan Olaj bo vajeti podjetja, v katerem so zaposleni vsi člani družine, prenesel na naslednike.

"V tem trenutku oziroma že kar nekaj let se ukvarjamo s prenosom podjetja na naslednika. Kompleksna operacija," je dejal. Po njegovih besedah gre za tvegan postopek, ki pogosto vodi do stagnacije ali celo propada podjetja: "To je še posebno izrazito pri prvem prenosu na naslednike."

Gre za zaupanje partnerjev, kupcev, bank in drugih do naslednika, gre pa tudi za depersonalizacijo lastnika: "To je težava marsikoga od nas, tistih, ki smo posel začeli v devetdesetih letih prejšnjega tisočletja in nas od zunaj se vedno enačijo s podjetjem."

Prihodnost bo torej Duolu prinesla novo vodstvo, direktor Dušan Olaj pa med načrti navaja še več patentov in inovacij: "Vpeljujemo novo tehnologijo in novo linijo hal, ki bo edinstvena na svetu. Sledimo ideji, da če danes prodamo en kamion naših izdelkov za en fascikel denarja, bi jutri ali pojutrišnjem radi prodali fascikel znanja za kamion denarja." Dodaja: "Dobro nam gre na tej poti."