.webp){kind=icon}
Pristanišča v Severnem Jadranu so v prvi polovici leta imela manjši skupni ladijski pretovor, kar je predvsem odraz počasnejše gospodarske rasti in razmer na Bližnjem vzhodu ter v Rdečem morju, ki so povzročile zamike prihodov ladij. Kljub temu je koprska luka ohranila primat največjega pretovora zabojnikov, a se ob velikih naložbah sosednjih pristanišč postavlja vprašanje: do kdaj še?
Ker vsa severnomorska pristanišča niso delniške družbe in ob polletju ne objavljajo poslovnih rezultatov, smo primerjali skupni pretovor in pretovor zabojniških enot. To je namreč podatek, ki ga vse objavljajo.
Večina ladjarjev je že v začetku leta svoje ladijske servise okrepila z dodatnimi ladjami in tako poskrbela za tedensko stabilizacijo prihodov ladij in pretovora blaga. Zdaj večina ladij na linijah z Daljnega vzhoda na Jadran pluje okoli Afrike, kar je sicer podaljšalo tranzitni čas, a hkrati občutno izboljšalo točnost prihodov v jadranska pristanišča, opažajo v koprski luki.
Preberi še
Luka Koper presegla načrte kljub zamudam ladij v začetku leta
Poslovni izid iz poslovanja presegel pričakovanja zaradi nižjih stroškov.
22.08.2024
Rdečemorska kriza vplivala na poslovanje Luke Koper
Luka Koper: Trenutne razmere kažejo na postopno normalizacijo prihodov ladij.
24.05.2024
Kako bo Reka med največjimi lukami Jadrana prehitela Koper in Trst
Študija izvedbe projekta že v pripravi.
10.05.2024
Evropska pristanišča dušijo kitajska vozila. Kako se odzivajo v Luki Koper?
Kitajski avtomobilisti stavijo na trg EU, a povpraševanje po e-avtomobilih se ohlaja.
23.04.2024
Koprska luka skoraj na ravni lanskega prvega polletja
Čeprav je v prvem četrtletju kazalo še slabše, pa je Luka Koper v drugem četrtletju ponovno zaznala pozitiven trend rasti pretovora ter pri pretovoru zabojnikov (v TEU) presegla načrtovane vrednosti in skoraj v celoti nadomestila upad iz prvega četrtletja. V prvem polletju leta je tako bilo pretovorjenih 548,1 tisoč zabojnikov (v TEU), kar je odstotek manj kot v primerljivem obdobju lani oziroma dva odstotka pod načrtom.
V celotni strukturi ladijskega pretovora prevladujejo zabojniki, katerih delež je bil v prvem polletju 44,8-odstoten in se je glede na leto 2023 povečal za 0,2 odstotne točke. Kljub za malenkost manj pretovorjenih zabojnikih je čisti poslovni izid v prvem polletju dosegel 32,8 milijona evrov in je bil medletno višji za tri odstotke.
Letos bodo nadaljevali z izvedbo naložbenih projektov predvsem za povečanje zmogljivosti zabojniškega terminala, terminala za avtomobile in terminala za generalne tovore. Kot pa opozarjajo, bi lahko prišlo do zamude zaradi ponavljanja postopkov javnega naročanja zaradi preseganja vrednosti zagotovljenih sredstev, ker cene določenih surovin rastejo.
Kristjan Stojakovič
Tržaška luka po slabem prvem četrtletju z mesečnim rekordom
Na drugo mesto po številu pretovorjenih zabojnikov v Severnem Jadranu se redno uvršča tržaška luka, kjer so v prvih šestih mesecih pretovorili 335 tisoč zabojnikov. To je sicer za 8,5 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Največji medletni upad so tako kot v Kopru občutili v začetku leta, ko je bil pretovor tudi za četrtino manjši. Nato so se razmere močno izboljšale, maja pa so postavili celo nov mesečni rekord, ko so pretovorili slabih 78.300 zabojniških enot.
"Soočamo se s krizo," je podatke o pretovoru za italijanske medije komentiral Vittorio Torbianelli, izredni komisar uprave pristaniškega sistema vzhodnega Jadrana. Poudaril je, da je bil maj "pravo darilo za zabojniški terminal", oziroma znak zaupanja. "Če bi alternativna pot okoli Rta dobrega upanja, ki so jo izbrali številni ladjarji, postala strukturna, bi Trst zaradi tega močno trpel," priznava Torbianelli.
STA
Kljub temu bi Trst z novim zabojniškim terminalom, ki naj bi začel delovati prihodnje leto, lahko ogrozil prvo mesto Luke Koper po pretovoru TEU. Pristaniška uprava namreč načrtuje zabojniški terminal za 500 tisoč enot, ki bo lahko sprejel zabojniške ladje tudi z več kot 20 tisoč TEU. Naložba v nov terminal bo zahtevala nekaj več kot 315 milijonov evrov, poroča spletna stran Portseurope.
Reška luka z velikim upadom, a z jasnim ciljem
Čeprav so na Reki v prvi polovici leta pretovorili za dva odstotka več zabojniških enot, pa je tovor v zabojnikih znašal 79.203 ton, kar je 43 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Padec je po njihovih navedbah povzročila kriza v Rdečem morju kljub okrevanju voznin.
Skupaj je v prvih šestih mesecih leta promet dosegel 2.926.229 ton, kar je slabih pet odstotkov manj kot v lanskem prvem polletju. Tako so ustvarili 17,4 milijona evrov prihodkov, kar je 13-odstotni padec glede na enako obdobje prejšnjega leta. "Prihodki v obdobju so manjši zaradi manjšega obsega pretovora tovora, predvsem razsutega tovora (premog), katerega dobava je bila podaljšana zaradi krize v Rdečem morju," so pojasnili v poročilu.
Dobiček Skupine Luka Rijeka je bil ob za 55 odstotkov manjši v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta. Zabojniški promet zajema 11 odstotkov prometa reškega pristanišča, pretovor različnih vrst tovora pa jim omogoča prilagajanje v nepredvidljivih razmerah. "V kolikšni meri bo kriza vplivala na poslovanje, je težko napovedati, vsekakor bo odvisno od trajanja omejitev plovbe in pripravljenosti vseh ladjarjev, da ohranijo obstoječe linije," menijo na Reki.
APM Terminals
Južni sosedi pa imajo velike načrte za prihodnost. Na Reki gradijo nov zabojniški terminal, prva razvojna faza projekta Rijeka Gateway, kjer imata skupini Mærsk in ENNA Naturalis prek svojih podjetij skupno koncesijo za 50 let, pa naj bi bila končana junija prihodnje leto. V tej prvi fazi bi bil letni promet zabojniškega terminala 650 tisoč TEU, celotna naložba pa je vredna skoraj 400 milijonov evrov.
Spomnimo: s projektom Rijeka Gateway, ki je v teku in ima načrtovano zmogljivost skoraj 1,1 milijona TEU, bi zmogljivost reškega pristanišča dosegla 1,7 milijona TEU.
Čez deset let pa naj bi omenjene zmogljivosti podvojili. Po objavljenem razpisu za izdelavo dokumentacije za novi most na Krk se odpira tudi pot za tamkajšnji zabojniški terminal. Predvidena letna zmogljivost krškega terminala je 3,2 milijona zabojniških enot, kar po zmogljivostih Reko postavlja na vodilno mesto med pristanišči severnega Jadrana.
"Projekt je zdaj v fazi intenzivnega dela. Preostala severnojadranska pristanišča nimajo v načrtih tako pomembnega koraka naprej na področju povečanja zabojniških zmogljivosti," je za Bloomberg Adria pojasnil direktor reške pristaniške uprave Denis Vukorepa.
V Benetkah za četrtino manj suhega razsutega tovora
Tako kot druga pristanišča so tudi v Benetkah leto začeli slabše kot lani. Od januarja do marca je bilo pretovorjenih 5.551.006 ton, kar je skoraj desetina manj kot v istem četrtletju leta 2023. K upadu v prvih treh mesecih je poleg visoke osnove največ prispevalo 25,4-odstotno zmanjšanje suhega razsutega tovora. Na znižanje je močno vplival nenaden padec pretovora črnega premoga in lignita (‒61,5 odstotka), povezan z nacionalno energetsko strategijo. V prvem četrtletju se je zabojniški promet zmanjšal za 12,9 odstotka v primerjavi s prvimi tremi meseci preteklega leta.
V drugem četrtletju je bila nato skupna količina pretovora na ravni lanske, pretovor zabojnikov pa je bil celo za dober odstotek višji. Ob polletju so tako imeli za pet odstotkov manj pretovorjenih zabojniških enot in skupne količine tovora.
Bloomberg Mercury
"Kot napoveduje več analitikov za italijanska pristanišča, bo leto 2024 še naprej zapleteno za pretovor zaradi nenehnih mednarodnih napetosti, ki povzročajo neugodne obete za svetovno gospodarstvo in posledično za lokalno gospodarstvo," je komentiral Fulvio Lino Di Blasio, predsednik uprave pristaniškega sistema severnega Jadrana.
Kljub temu se pripravljajo na gradnjo novega terminala za križarjenja in zabojniškega terminala v Montesyndialu, ki bo lahko sprejel ladje razreda panamax, kar bo omogočilo letni pretovor do enega milijona TEU. Ob tem so bila že pridobljena vsa potrebna dovoljenja, vključno s presojo vplivov na okolje in s tem povezanim preverjanjem skladnosti. Med drugim bodo vzpostavili tudi dvotirno povezavo infrastrukture z državnim železniškim omrežjem in postavili prostore za skladiščenje zabojnikov.
